OFF podnebnega zakona
Ambasadorji Združenih držav Amerike so vložili veto na predlog resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki poziva k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi. ZDA je edina članica, ki je glasovala proti resoluciji, preostalih 14 članic je glasovalo za. To je že peti ameriški veto na resolucijo o prekinitvi ognja v Gazi od oktobra 2023, ki ZDA pripada kot stalni članici sveta.
Medtem ko Palestinci stradajo, ostaja Humanitarna fundacija za Gazo že drugi dan zaprta. Kot navajajo, bodo z razdeljevanjem pomoči nadaljevali, ko bodo vzdrževalna in popravljalna dela na njenih distribucijskih mestih dokončana. Izraelska vojska je v današnjih napadih v Gazi ubila vsaj 23 ljudi. Na severu enklave so napadli bolnišnico Al Ahli in pri tem ubili vsaj tri novinarje. V soseski Zejtun so v napadu na hišo ranili več ljudi. Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci požgali več hiš, v katerih so bili Palestinci.
Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil popolno prepoved potovanja v Združene države za državljane dvanajstih držav. Prepoved velja za državljane iz Afganistana, Mjanmara, Čada, Republike Kongo, Ekvatorialne Gvineje, Eritreje, Haitija, Irana, Libije, Somalije, Sudana in Jemna. Trumpova vlada odločitev utemeljuje, češ da imajo tovrstne države težave s terorizmom in da precej površno izvajajo vladne preglede nad varnostnimi grožnjami. Delna prepoved potovanja velja še za državljane sedmih drugih držav, natančneje iz Burundija, Kube, Laosa, Sierre Leone, Toga, Turkmenistana in Venezuele. Ukrep se nanaša na državljane, ki bi želeli potovati v ZDA zaradi poslovnih ali turističnih razlogov ter za tuje študente, ki bi tam stalno študirali ali prišli zgolj na izmenjavo. Iz popolne in delne prepovedi potovanja so izvzeti nekateri športniki, recimo nogometaši iz Irana, ki so si zagotovili mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2026, ki ga gostijo ZDA, Kanada in Mehika. Prepovedi stopijo v veljavo naslednji ponedeljek. Trump je podobne prepovedi že uvedel v svojem prvem predsedniškem mandatu, leta 2017 je namreč prepovedal vstop državljanom iz sedmih večinsko muslimanskih držav.
Vlada Demokratične republike Kongo je uvedla popolno prepoved medijskega poročanja o nekdanjem predsedniku Josephu Kabili. Kongovski mediji v skladu s prepovedjo ne smejo poročati o Kabilovih dejavnostih in izvajati intervjujev s člani njegove Ljudske stranke za obnovo demokracije. Prepoved velja za vse tiskane, radijske in digitalne medije. Vodja Vrhovnega sveta za avdiovizualno področje in komunikacije Christian Bosembe opozarja, da bo vsaka kršitev kaznovana z začasnim odvzemom dovoljenja za oddajanje. Na prepoved se je odzvala tudi uporniška skupina M23, ki je napovedala, da medijske prepovedi v ozemljih, ki jih skupina nadzira, ne bodo upoštevali. Kabila se je iz samopredpisanega izgnanstva v državo vrnil prejšnji teden, potem ko ga je vrhovno vojaško sodišče obtožilo sodelovanja v uporu, izdaji ter sodelovanja pri vojnih zločinih. Kabila vztrajno zanika sodelovanje s skupino M23.
Italijanski senat je potrdil nov odlok o varnosti, ki uvaja strožje kazni za določene oblike protestov ter povečuje pristojnost policije na protestih. Sprejem odloka je podprlo 109 senatorjev, 69 senatorjev je glasovalo proti. Odlok predvideva kriminalizacijo protestniških blokad cest in železnic, za kar je predvidena globa v višini do 300 evrov oziroma do dve leti zaporne kazni. Ukrep je usmerjen proti ekološkim organizacijam, ki se pogosto poslužujejo tovrstnih protestniških oblik. Poleg tega ukrep predpisuje, da se osebam v zaporih in centrih za pridržanje migrantov, ki se bodo zoperstavile ukazom in pravilom, podaljša zaporna kazen. Odlok uvaja tudi zaporne kazni do 7 let za posameznike, ki nezakonito zasedajo nepremičnine v lasti drugih ljudi. Po drugi strani pa se uvaja tudi kaznivo dejanje poškodovanja policista med opravljanjem službe in namenja policistom, ki so v sodnem postopku zaradi ravnanja na delovnem mestu, do deset tisoč evrov javnih sredstev za kritje pravne pomoči. Zaradi predlaganega odloka so državljani v Rimu in drugih italijanskih mestih konec maja protestirali, prav tako so med sejo ob potrditvi odloka protestirali nekateri opozicijski senatorji.
Nemška vlada je potrdila strožje azilne ukrepe. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt načrtuje popoln vladni nadzor nad določanjem varnih držav, ki bi omogočil deportacijo prosilcev za azil. Zgornji dom nemškega parlamenta bi tako izgubil možnost odločanja o stopnji možnosti pregona v državi, iz katere prihaja prosilec za azil. Med sprejete ukrepe spada tudi ukinitev avtomatične dodelitve odvetnika osebam, ki so pridržane v priporu pred deportacijo. Člani Nemške odvetniške zbornice so do ukrepov kritični, saj po njihovem mnenju po nepotrebnem zapletajo postopek pridobitve azila, ki ga bodo potem morali reševati upravne enote in sodišča. Pred dvema dnevoma je berlinsko upravno sodišče razglasilo deportacijo treh somalijskih migrantov iz Nemčije za nezakonito. Kljub sodbi, ki se nanaša samo na ta primer, pa nemška vlada nadaljuje s pushbacki.
Evropska komisija je določila projekte črpanja strateških surovin v trinajstih državah izven Evropske unije, med njimi tudi izkopavanje litija v srbski dolini Jadar. Evropska unija bo Srbiji namenila dodatna finančna sredstva za realizacijo projekta v višini 5,5 milijarde evrov. Iniciativa Kreni-Promeni je aprila delegaciji Evropske unije v Beogradu predložila peticijo s tristo tisoč podpisi, ki poziva k ukinitvi eksploatacije zemlje za izkopavanje litija v Srbiji. Spomnimo, da je projekt Jadar britansko-avstralskega podjetja Rio Tinto lani sprožil številne proteste, na katerih so ljudje opozarjali na ekološke posledice.
Vlada je potrdila predlog podnebnega zakona. Zakon določa varovanje prebivalstva in gospodarstva pred podnebnimi spremembami, po mnenju okoljskih organizacij pa predvsem uvaja direktive in regulacije Evropske unije glede podnebne politike. Organizacije opozarjajo, da je zakon močno okrnjen od prvotne različice. V njem namreč ni določene postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva, niti preusmerjanja zbranega denarja iz tako imenovanih CO2 dajatev za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Zakon prav tako po mnenju organizacij ne definira, kako točno namerava Slovenija postopoma ukiniti podporo fosilnim gorivom. Na slednje se je odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, češ da so sprejeli nacionalni energetski podnebni načrt.
Predlog je bil sicer pripravljen že prejšnji mesec, vendar ga je vlada umaknila z dnevnega reda seje. V tem času so popravili dva člena, s katerima so, kot trdijo, zagotovili, da plačevanje emisijskih kuponov za dobavitelje goriva ne bi tudi dvignilo cen goriva na bencinskih črpalkah. Osnutek zakona je prestal številne spremembe, usklajevanje pa je trajalo dve leti.
Dodaj komentar
Komentiraj