Francosko ministrstvo za obrambo je napovedalo okrepitev vojaške prisotnosti na vzhodnem Mediteranu. Nasprotujoč turškim načrtom izčrpavanja plina na ozemljih v bližini grških otokov bodo tja poslali bojni letali in fregato. Natančneje, gre za odziv na turško raziskovalno ladjo Oruc Reis, ki je ta teden začela preiskovati morje ob grškem otoku Kastellorizo, zaradi katere je Grčija tja poslala svoje vojno mornarico. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prejšnji mesec pozval Evropsko unijo k podelitvi sankcij Turčiji zaradi kršitve suverenosti grških in ciprskih voda. 

Namibijski predsednik Hage Geingob je zavrnil nemško ponudbo 10 milijonov evrov reparacij za genocid, zagrešen nad Namibijci med letoma 1904 in 1908. Ponudba je bila zavrnjena tudi zato, ker je bilo v nemški pogodbi navedeno, da Namibiji ponujajo denar za, citiramo, »celjenje ran«, ne pa zaradi reparacij za zločine nad avtohtonim prebivalstvom. Ponudba za 10 milijonov evrov je prva nemška denarna ponudba direktnih reparacij, saj je doslej trdila, da je Namibiji tako ali tako namenila veliko razvojnih sredstev, in sicer približno 100 milijonov evrov od leta 2017. Državi sta pogajanja o višini poplačila začeli 2015. Od tedaj se pogajata o višini reparacij, Namibija pa zahteva tudi opravičilo za približno 100.000 ubitih. 

Mjanmarska volilna komisija zvezne države Sittwe z veliko populacijo Rohingov je zavrnila kandidaturo predstavnika te skupnosti za nacionalne volitve. Kandidatura Abdula Rashida, člana rohingske Stranke demokracije in človekovih pravic je bila uradno zavrnjena, češ da njegovi starši niso mjanmarski državljani. Rashid vztraja, da je bilo državljanstvo podeljeno že njegovim starim staršem. Večina rohingov, 600.000, ki še prebivajo v Mjanmaru, nima mjanmarskega državljanstva in tako tudi volilne pravice ne. 

Tajski kralj Maha Vajiralongkorn je zagrozil Facebooku, Youtubu in Twitterju s tožbo, če ne zbrišejo objav, kritičnih do monarhije. Žalitve kraljeve družine so namreč na Tajskem prepovedane in kaznovane z zapornimi kaznimi do 15 let. Tajska vlada je v preteklosti že zahtevala izbris objav na družbenih omrežjih, vendar je sodno preganjala posameznike in platforme. Na Tajskem potekajo protesti, v sklopu katerih zahtevajo razpustitev senata, ki ga imenuje vojska, demokratizacijo volilne zakonodaje in predčasne volitve. Zahtevajo pa tudi zmanjšanje kraljeve moči in kralja nagovarjajo, naj nikoli ne pozove k vojaškemu puču. Tajski premier Prejut Čan Oča je med ekonomsko slabitvijo, protesti in spori znotraj stranke zamenjal ministrsko ekipo. 

V Južnem Sudanu je med poskusom razorožitve civilistov prišlo do spopadov med oboroženimi civilisti in sudansko vojsko s smrtnimi žrtvami. Spopad se je iz mesta Tonj razširil na bližnje vasi, kjer so oboroženi civilisti napadli vojaško bazo. Razorožitev civilistov je del mirovnega načrta, ki sta ga februarja sklenila predsednik Salva Kiir in vodja opozicije Riek Machar. Namen razorožitve je preprečiti povračilne napade med etničnimi skupinami, ki so se bojevale v državljanski vojni do 2013, vendar so te skupine globoko nezaupljive do vlade. Po mirovnem načrtu bi voditelja, predstavnika etničnih skupin Dinka in Nuer, vojskujočih se v državljanski vojni, sestavila vlado nacionalne enotnosti. Zaenkrat sta uspela nastaviti lokalne guvernerje in delno vladno ekipo, medtem ko parlament še ne obstaja. Kljub 81 umrlim v nedavnih spopadih je vojska napovedala nadaljevanje razoroževanja.

Pakistan je javno zaprosil Saudovo Arabijo, da mu zalivska država podaljša odlog plačila za dobavljeno nafto. Državi imata sklenjen dogovor, po katerem Pakistan lahko letno prejme 2,7 milijarde evrov njihove nafte. Dogovor bi državi morali podaljšati v začetku letošnjega leta, a so to Savdijci to zavrnili. Odnosi med država so se v zadnjem času precej poslabšali. Zalivsko kraljevino je zmotila predvsem nepopustljiva politika Pakistana v Kašmirju. Iz Riada so nato začeli izvajati pritisk nad Islamabadom s pomočjo finančnih vzvodov. Julija je moral Pakistan nepičakovano predčasno poravnati slabo milijardo evrov dolga, neuradno pa naj bi Saudova Arabija od Pakistana zahtevala plačilo še približno dveh milijard dolga. Konec tedna bo Riad obiskal tudi načelnik generalštaba pakistanske vojske general Kamar Javed Bajva, ki bo poskušal omiliti pritisk nekdaj tesne zaveznice na Pakistan. Najvišji vojaški poveljnik je tradicionalno ena izmed najpomembnejših oseb v pakistanskem političnem sistemu.

»Bog živi v stoletjih skovano prijateljstvo med slovenskim in ameriškim narodom.« Poleg poslušanja Janševega laskanja Ameriki, ki je po njegovem mnenju edina sila, sposobna reševanja vprašanja kibernetskih groženj, je zunanji minister Mike Pompeo na obisku tudi zaradi podpisa skupne izjave o varnosti omrežij 5G. S tem namenom je obiskal že Češko, iz Slovenije pa se bo odpravil še v Avstrijo in na Poljsko. Z izjavo se državi zavezujeta k temeljitemu preverjanju dobaviteljev in upoštevanju načel vladavine prava. Takšno preverjanje naj bi izboljšalo kibernetsko varnost. Kitajsko telekomunikacijsko podjetje Huawei, ki ga ameriška vlada obtožuje vohunjenja za Kitajsko, trdi, da bo podpis izjave otežil uvajanje 5G tehnologije v Sloveniji. Slovensko vlado je pozvalo tudi k podpisu sporazuma o neprisluškovanju, v katerem Huawei zatrjuje, da ne bo dovolil, da se njegova tehnologija uporablja za prisluškovanje.