News Corp, ki sodi pod okrilje medijskega mogotca Ruperta Murdocha , je s podjetjem Facebook sklenilo triletno pogodbo o vsebinah, ki bo veljala na avstralskem ozemlju. Čeprav vrednost pogodbe uradno ni znana, bi po ocenah News Corpu lahko prinesla okoli 64 milijonov evrov na leto za omogočanje dostopa do novic na Facebooku. Dogovor je bil dosežen v času parlamentarnih obravnav, na katerih se je News Corp otepal obtožb o medijskem monopolu in vplivu na avstralsko politiko. Murdoch s svojim podjetjem po raziskavah obvladuje več kot polovico avstralskega medijskega prostora. Med njegove medije sodijo televizija Sky News ter osrednja časnika Herald Sun in Daily Telegraph. Že pred Facebookom je podobno pogodbo z News Corpom podpisal Google, s čimer so prehiteli novo vladno zakonodajo, ki bo od internetnih platform zahtevala plačevanje za  medijske vsebine.

V Braziliji je spopadanje s pandemijo privedlo do že četrte zamenjave zdravstvenega ministra v času pandemije koronavirusne bolezni. Populistični brazilski predsednik Jair Bolsonaro  je za to mesto izbral in imenoval kardiologa in predsednika brazilskega združenja kardiologov  Marcela Queiroga . Novi minister bo ostal zavezan načrtu, ki ga je pripravil njegov predhodnik Eduardo Pazuello. Omenjeni načrt za zdravljenje vseh obolelih s covid-19 predvideva neomejeno uporabo hidroksikinolina, ki nima znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov. Predvideva tudi nadaljevanje programa cepljenja, ki se v praksi zaenkrat ni pretirano izkazal zaradi logističnih zapletov. Boljše spopadanje s pandemijo je za Brazilijo ključno, saj trenutno po številu okuženih in preminulih zaostaja zgolj za Združenimi državami Amerike.

Senat Združenih držav Amerike je potrdil novo notranjo ministrico Deb Haaland, ki je tako postala prva pripadnica ameriških staroselcev na tem visokem položaju. Za potrditev Haaland je v 100-članskem senatu glasovalo 51 senatorjev, med njimi tudi štirje republikanski senatorji. Večino preostalih republikancev je skrbelo predvsem, da bi ostala na strani zagovornikov zelene energije in da bi zaustavila projekte za pridobivanje fosilnih goriv na federalni zemlji. S tem bi omajala prihodke fosilnih podjetij, ki namenjajo širokogrudne denarne prispevke članom obeh večjih političnih strank. Haaland je kot že rečeno prva staroselka na položaju notranje ministrice - višje od nje se je v hierarhiji ameriške administracije v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja povzpel zgolj še podpredsednik ZDA Charles Curtis, ki je bil deloma indijanskega porekla.

Dosedanji podpredsednik španske vlade in vodja leve stranke Podemos Pablo Iglesias je odstopil s položaja v vladi, da bi se potegoval za položaj predsednika madridske regionalne vlade. Volitve v regionalni parlament bodo 4. maja. Voditeljica dosedanje madridske desne koalicije  Isabela Diaz Ayuso je razpustila vlado in razpisala predčasne volitve za četrti maj, potem ko ji je liberalna stranka Ciudadanos odrekla podporo. Z manevrom se je predsednica izognila glasovanju o zaupnici. Ljudska stranka, ki jo v regiji vodi Ayuso, bi lahko po volitvah sklenila koalicijo s skrajno desno stranko Vox. Zavoljo tega je Iglesias predlagal, da bi stranki Podemos in Mas Madrid, ki sodita na levi del političnega spektra, predstavili skupnega kandidata.

Vlada “presenetljivo” ni sledila priporočilom posvetovalne skupine za cepljenje in je Slovenijo priključila vse večji skupini evropskih držav, ki so začasno ustavile uporabo cepiva podjetja AstraZeneca. Do tega je prišlo zaradi znanstveno nedokazane bojazni, da cepivo pripomore k nastanku krvnih strdkov in z njimi povezanih zdravstvenih težav. Po besedah vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović je po znanih podatkih cepivo varno in da zaenkrat ni povezave med pojavom krvnih strdkov in cepljenjem. Beović dodaja, da ni razloga za prekinitev cepljenja, a je ukrep sporočilo prebivalcem Slovenije in drugih držav, da so cepiva pod nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev EMA, res varno. Številni strokovnjaki sicer opozarjajo, da bo prekinitev cepljenja samo še povečala nezaupanje v cepivo.  

Šolska ministrica iz vrst SMC Simona Kustec je prestala interpelacijo in ostaja na položaju. Za njen odhod je glasovalo 38, proti pa 41 poslancev. Med očitke, ki jih je predložila opozicija, sodijo dolgotrajno zaprtje izobraževalnih ustanov, težave s poukom na daljavo, sporno podaljševanje akreditacij za določene izobraževalne ustanove in pomanjkanje zavzemanja za dijake, študente in ostale deležnike na športno-izobraževalnem področju. V četrtek se obeta druga etapa interpelacij, ko bo svoje delovanje zagovarjal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj. Naslednji teden pa bo na sporedu kraljevska in zaenkrat zadnja etapa interpelacij - če se mu bo dalo, bo na očitke odgovarjal kulturni minister Vasko Simoniti.

OFF je pisal vajenec Dominik, vajeti je imel v rokah Urh.