Off poletnih kislih kumaric

Off poletnih kislih kumaric

Aktualno-politična novica
18. 8. 2015 - 15.00
 / OFF

Novičarstvo začenjamo v Gazi, kjer smo priča protestom, ki enkrat za spremembo niso v navezavi na izraelsko nasilje. Vzrok protesta, ki se ga je udeležilo več sto ljudi, prej spominja na dogodke, ki smo jim pogosto priča v Evropi. Gre za reze v šolstvo. Agencija ZN-a za palestinske begunce oziroma UNRWA je namreč sporočila, da bo financiranje izobraževalnih ustanov na okupiranem ozemlju lahko izvajala le do konca avgusta, ko se predvidoma začne šolanje. Različne države, ki so konec lanskega leta napovedale donacije v višini milijarde dolarjev, svojih zavez namreč še niso izpolnile. Za začetek šolanja v sedemstotih ustanovah pod nadzorom Združenih narodov, v katerih se na Bližnjem vzhodu šola več kot pol milijona otrok, pa je potrebnih sto milijonov dolarjev. Manko sredstev pa je zadel predvsem Palestince. S trenutnimi donosi lahko poskrbi le za storitve vezane na zdravje, do konca leta 2015.

Gremo v Južni Sudan. Generalni sekretar vodilne južnosudanske stranke, Pagan Amun, in vodja upornikov, Riek Machar, sta podpisala osnutek dogovora, ki bi v državo prinesel spravo med sprtima stranema. A predsednik države Salva Kiir je do dogovora zadržan. Do prekinitve ognja, ki traja od leta 2013, ko je Kiir odstavil svojega takratnega podpredsednika, danes vodjo upornikov Macharja, utegne priti v petnajstih dneh. Toliko časa si je namreč predsednik vzel za premislek o tem, ali bo mirovni sporazum, sklenjen s svojim rivalom, podprl ali ne. Pomisleki se vrstijo zaradi domnevno prevelike moči, ki jo dogovor dopušča Macharjevi strani.

Naprej v Mali. Okrog mesta Kidal na severu države bo z namenom preprečitve širjenja območja spopadov vzpostavljeno 20-kilometrsko varnostno območje pod pokroviteljstvom modrih čelad Združenih narodov, ki trenutno šteje devettisočglavo vojsko. Spopadi so se med uporniškimi Tuaregi in provladnimi silami pričeli pred dnevi, najsilovitejši pa so se odvijali 120 kilometrov južneje od tega strateško pomembnega mesta. Krivdo za pričetek spopadov sprti strani valita druga na drugo, razlog pa naj bil boj za nadzor nad prometnicami. V deževnem obdobju namreč prenekatere ceste v državi postanejo neprehodne. Spopadi tako predstavljajo grožnjo premirju, o katerem so se tuareški uporniki in vlada dogovorili konec junija.

Vnovično nasilje je moč umestiti v konflikt, ki v državi traja od leta 2012. Takrat so Tuaregi zavzeli območja na severu države. A že nekaj mesecev pozneje so nadzor nad tem območjem prevzeli islamisti, ki so predhodno tuareškim upornikom pomagali na oblast. Kot odgovor na ambicije islamistov je sledilo vojaško posredovanje Francije januarja leta 2013, uradni Mali pa se je z obljubo po povečevanju pravic Tuaregom nadejal nadaljnje pomoči slednjih v boju proti islamistom.

Nadaljujemo v Bangkoku, kjer je odjeknila nova eksplozija, ki pa za razliko od ponedeljkove ni terjala smrtnih žrtev. Bombo je razneslo kmalu po trinajsti uri, v bližini postajališča mestne železnice Saphan Taksin. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Napad je, kot smo že omenili, drugi v verigi. Prvi, ki se je včeraj zgodil pred hindujskim svetiščem v središču prestolnice, je ubil šestnajst ljudi. Osumljenca zanj naj bi policija že identificirala s pomočjo nadzornih kamer.

Pomikamo se v Turčijo. Turški premier Ahmet Davutoglu je po več neuspešnih poskusih oblikovanja koalicije mandat vrnil predsedniku Recepu Erdoganu. Zadnji poskus, da bi organiziral koalicijsko vlado, je padel v vodo po pogovorih s Stranko nacionalnega gibanja. Obetamo si lahko ponovitev volitev, na katerih bo stranka poskusila doseči absolutno večino v parlamentu. Stranka za pravičnost in razvoj, ki ji pripadata tako neuspešni mandatar Davutoglu kot predsednik Erdogan, na junijskih volitvah namreč prvič v dvanajstih letih ni dosegla absolutne parlamentarne večine. Temu je botroval velik uspeh opozicijske prokurdske Stranke ljudske demokracije.  

Mestni svet Vukovarja je odločil, da ulice, trgi in javne zgradbe v mestu ne bodo več poimenovani dvojezično, umanjkal bo zapis v cirilici. Ta odlok krši hrvaško ustavo, ki določa, da mora biti dvojezičnost zagotovljena na vseh območjih, kjer več kot tretjino prebivalstva predstavlja manjšina. Več o situaciji v Vukovarju v Offsajdu ob 17-ih.

Pomikamo se v britansko Kolumbijo. Kwantlenska politehnična univerza je napovedala pričetek dveh dvotedenskih seminarjev, vezanih na proizvodnjo ter trženje medicinske marihuane. Vodja marketinškega tečaja Tegan Adams je za ljudstvo poudaril, da bo tečaj pomagal že zdaj talentiranim gojiteljem, da v primeru prihoda lepših časov na področju zakonodaje svoje veščine iz sveta ilegale unovčijo na trgu. V Kanadi je raba marihuane trenutno pravno zamejena na medicinske namene, monopol nad gojenjem pa poseduje petindvajset od vlade potrjenih gojišč. Le upamo lahko, da se v bližnji prihodnosti država neha nepravično vtikati v blagodejne zakone prostega trga ter vsakomur omogoči, da na področju menjave unovči svoje do zdaj žal nepravično zatirane sposobnosti.

In tako gremo iz Kanade v Španijo. V mestu Tarragona bodo s pomočjo tamkajšnje univerze vzpostavili bazo DNK podatkov 2800 psov, registriranih v mestu. Za ta korak so se odločili z namenom, da bodo hitreje identificirali lastnike psov, ki iztrebke svojih hišnih ljubljencev puščajo na javnih mestnih površinah. Lastniki psov bodo po novem poleg plačane kazni za nepospravljen iztrebek primorani plačati še strošek DNK testa. Tudi sicer Španija velja za državo s strogimi pravili o tem, na katerih javnih površinah je prisotnost psov dovoljena. Ti lahko na primer svoje gospodarje spremljajo samo na petdesetih javnih plažah po državi.     

Preden zapustimo svet pretresljivih zgodb iz tujine, se za dva trenutka pomikamo v prostranstva velike Rusije. Sodišče je skrivnostno Agencijo za internetne študije zadolžilo, da plača odškodnino novinarki Ljudmili Savčuko, ki je delovanje agencije razkrinkala. Ustanova je namreč služila novačenju trollov, ki so splet zasvinjali z memeji, ki so hvalisali obličje velikega Putina. Ljudmila, ki se je v propagandno organizacijo vtihotapila z namenom razkrijta njihovih zločinov, za svoje sodelovanje v propagandi, proti kateri je ves čas naskrivaj delovala, ni bila poplačana.

Še za trenutek ostajamo v Rusiji. Da je ta kljub vsemu dežela pravice, naklonjena istospolnim, je pokazala s tem, da si bo v njej kljub močnim protihomoseksualnim zakonom mogoče ogledati dokumentarec Pride. Ta je izšel leta 2014 in prikazal solidarnost LGBT gibanj z rudarji, ki so leta 1985 v Veliki Britaniji stavkali proti ukrepom Margaret Thatcher.

Od bedne odsotnosti relevantnih novic, ki vlada po svetu, se premikamo v temačna področja naše domovine, kjer je gejevski lobij zadal še enega izmed svojih zlodejnih udarcev proti kulturi in občečloveški morali. Da gre za gejevski lobij, predvidevamo po izboru roza barve, ki je lastna napisu, s katerim so oskrunili svetinjo ljubljanske kulture - Križanke. Ta je zadnje čase priča številnih napadov imoralistov, ki jim ni po godu, da Križanke v času Festivala Ljubljana niso dostopne postopačem in razbojnikom, ki iz čiste objestnosti bruhajo poceni vino po posvečenih zidovih tega kulturnega svetišča. Organizatorji festivala so letos namreč prepovedali posedanje pred Križankami v času koncertov. Zaprli so tudi peš cono. Lumpi so organizatorje festivala, zadnje branilce kulture, nepravično poimenovali z nazivom, ki bi lahko opisal le njih same - lump. Res velik zločin za tako majhno državo!

O pasjem dreku, ponovno oskrunjenih Križankah ter trženju in gojenju marihuane sta za vas pisala Matija Jan in vajenka Katja.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness