OFF poletnih počitnic na RTV SLO

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni, krajše CDC, je po posredovanju administracije predsednika Joeja Bidna uvedel nov dvomesečni moratorij na deložacije tistih, ki ne zmorejo plačevati najemnine za stanovanje. Prejšnji moratorij, ki je potekel v soboto, je bil sprejet v prvem valu pandemije covida-19. Moratorij je bil do avgusta sicer večkrat podaljšan, vendar je ameriško vrhovno sodišče vsakič znova opozorilo, da vlada za moratorij potrebuje odobritev kongresa. Ko je moratorij 31. julija potekel, je Bela hiša zatrjevala, da nima več pravne podlage za njegovo podaljšanje kljub pozivom in prizadevanjem iz demokratskega dela kongresa za to, da bi se veljavnost moratorija podaljšala. Demokrati so namreč mnenja, da je moratorij nujen za varnost državljanov, ki jih je hitro napredujoča, bolj nalezljiva verzija virusa najbolj prizadela. Bela hiša je še do torka zatrjevala, da je v skladu za pomoč podnajemnikom, vrednem skoraj 40 milijard evrov, dovolj denarja za najbolj ogrožene. Denar je zvezna vlada sicer res razdelila zveznim državam, vendar ga večina ni dosegla podnajemnikov. Zvezne države in mesta ga namreč ne delijo med državljane, ki jim neposredno grozi izguba bivališča v naslednjih dveh mesecih, takih pa naj bi bilo okrog poldrugi milijon ljudi. Problematika je včeraj dobila začasno rešitev z dvomesečnim moratorijem, za katerega je ameriška vlada skoraj čudežno našla pravno podlago, ki ji vrhovno sodišče v Washingtonu ni nasprotovalo. Novi moratorij, ki ga je uradno uvedel CDC, bo bolj omejen kot njegov predhodnik, saj bo veljal le za zvezne države, v katerih se virus širi najhitreje. Na presenečenje redkih so to države z najmanjšim deležem cepljenih, zato je predsednik Biden pozval ljudi k cepljenju.

Na prvem srečanju novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christiana Schmidta in predsedstva Bosne in Hercegovine ni bilo srbskega člana predsedstva Milorada Dodika. Ta je izjavil, da Schmidt zanj ni legitimen visoki predstavnik. Spor med Dodikom in predstavnikom mednarodne skupnosti, ki ima v Bosni in Hercegovini po daytonskem sporazumu skoraj neodvisno zakonodajno oblast, se je močno zaostril teden dni nazaj, ko se je mandat predstavnika iztekal Valetinu Inzku. Takrat je Inzko sprejel zakon, ki prepoveduje zanikanje genocida in vojnih zločinov med vojno v Bosni. To je ujezilo srbski del bosanske politike, ki na zakon odgovarja z bojkotom srečanja z novim predstavnikom Schmidtom, na katerem je ta izrazil obžalovanje zaradi Dodikovega bojkota. Dodal je, da bo tesno sodeloval z Evropsko unijo in ZDA ter da bo v prizadevanju za razvoj Bosne in Hercegovine opravljal naloge v skladu z daytonskim sporazumom.

V strelskem obračunu med policisti indijskih zveznih držav Assam in Mizoram na meji med obema je umrlo šest policistov ter 80 civilistov in nekaterih političnih predstavnikov. Ti dve severovzhodni regiji sta znani po sporih glede meje. Mizoram je bila v času britanske nadvlade namreč del Assama in dosegla status od Assama neodvisne zvezne države šele štiri desetletja po britanskem odhodu. Prvič je do spopadov na meji prišlo leta 1994 – strasti je takrat pomirila zvezna vlada. Nasilje se je znova začelo oktobra lani, ko so se spopadli obmejni prebivalci obeh regij. Za tokratni policijski spopad assamski predstavniki krivijo mizoramske napade na assamske politike, kar mizoramski predstavniki zanikajo. Z voditelji vlad obeh dežel se je sestal tudi indijski predsednik Narendra Modi, ki pa dogodka ni javno komentiral.

Na jugu Afganistana potekajo boji med afganistansko vojsko in talibi za nadzor nad mestom Laškar Ga. Združeni narodi opozarjajo na humanitarno krizo v mestu, kjer na dan med spopadi umre po več deset civilistov. Afganistanska vojska je ljudi pozvala k umiku iz mesta zaradi načrtovane večje ofenzive proti talibskim silam. Po umiku Natovih sil na čelu z ZDA iz Afganistana se je povečala dejavnost talibskih milic, ki poskušajo zavzeti pomembne strateške točke v državi in spodnesti vlado v Kabulu. Danes so prav tam talibi izvedli bombni napad na rezidenco afganistanskega obrambnega ministra, ki je napad sicer preživel.

Potem ko je novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough v petek podal predlog za razrešitev direktorice televizije Natalije Gorščak, si predsednik programskega sveta RTV prizadeva za čim hitrejši sklic izredne seje programskega sveta, na kateri bi odločali o njeni razrešitvi. V primeru da programski svet v 15 dneh ne bo dosegel odločitve, zakon dovoljuje generalnemu direktorju, da direktorico televizije razreši sam. Direktor Grah direktorici Goršak uradno očita vrsto nepravilnosti pri opravljanju funkcije, vendar je pod vprašaj postavljen čas predloga. Tega je Grah podal tik pred parlamentarnimi počitnicami, ko je zaradi dopustovanj težko sklicati celoten 29-članski programski svet, ki večinoma ne podpira Grahovega predloga. Če svet želi zavrniti predlog, mora to storiti sklepčno, za kar pa zna biti 15 dni premalo.

Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič je v imenu stranke na ministra za zdravje Janeza Poklukarja naslovil pismo, v katerem poziva k umiku novele zakona o zdravstvenem varstvu. Glavni razlog za nasprotovanje Jasniča so spremembe, ki se nanašajo na sistem upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so zmotile tudi sindikate. Spremembe zakona predvidevajo, da bi se ukinila skupščina in upravni odbor ZZZS. Sedaj skupščino ZZZS sestavlja 45 članov. Med 20 predstavniki delodajalcev vlada imenuje štiri, 25 pa je predstavnikov zavarovancev. Po novem bi vlada izbrala pet članov 11-članskega sveta, ki bi nadomestili dosedanje organe upravljanja. Za vsa delodajalska združenja bi bili na voljo dve mesti, predstavniki zavarovancev pa bi bili štirje. Prvak upokojenske stranke meni, da predlagana novela ukinja avtonomijo plačnikov prispevkov in ZZZS daje v upravljanje vladi, ki je imela do sedaj v skupščini sedeže zgolj kot zaposlovalec in s tem plačnik prispevkov delavcev javnega sektorja.