Generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Andreja Graha Whatmougha čaka prva pomembna odločitev, odkar je konec aprila prevzel vodenje javnega servisa. Čeprav mora odločati v dveh relativno banalnih primerih, bi lahko direktor s svojimi dejanji posegel v uredniško avtonomijo Televizije Slovenija, kar pa ni več taka banalnost. Programski svet RTV je namreč generalnemu direktorju na včerajšnji seji naložil, naj sprejme ustrezne ukrepe v dveh primerih poročanja televizije. 

Grah Whatmough je pred sklepom sveta, ki mu je naročil nadaljnje ukrepanje, svetnikom predstavil dva dokumenta: Poročilo generalnega direktorja o zadevi poslančeva diploma/opravičilo in Poročilo generalnega direktorja o zadevi neobjavljen pogovor in očitki o cenzuri.

V prvem je direktor presojal poročanje televizije o tem, da ni poslanec DeSUS-a Branko Simonovič nikdar diplomiral na zagrebški univerzi, in kasnejše poročanje, ko naj bi Simonovič s fotografijo diplome in potrdilom o izobrazbi dokazal, da prvotno poročanje Televizije Slovenija ni bilo resnično.

Drugo poročilo generalnega direktorja pa ocenjuje ravnanje uredništva televizije v primeru prvotne neobjave celotnega intervjuja z izraelskim veleposlanikom Ejalom Selo, ki ga je televizija kasneje sicer objavila.

Grah Whatmough je januarja v intervjuju za Delo dejal, da generalni direktor predvsem »ustvarja pogoje za delo ustvarjalnih delavcev, ne pa da bi se vmešaval v program«. A ga je že kmalu po nastopu mandata v ravnanje, nasprotno njegovim besedam, prisilil programski svet RTV, v katerem ima Slovenska demokratska stranka skupaj z zavezniki že zagotovljeno večino, kar se je konec koncev pokazalo prav pri imenovanju direktorja. Čeprav ni jasno, zakaj bi se moral generalni direktor opredeljevati o uredniških odločitvah, ga je k temu s sklepom pozval prav programski svet. Povzame Ciril Baškovič, predsednik programskega sveta RTV.

Izjava

Po mnenju Društva novinarjev Slovenije je Grah Whatmough z ocenjevanjem novinarskega dela tako že presegel svoje pristojnosti. Zakaj, pojasni predsednica društva Petra Lesjak Tušek. 

Izjava

Grah Whatmough situacije za Radio Študent sicer ni želel komentirati. Za pogovor ni bila na voljo niti odgovorna urednica informativnega programa televizije Manica Janežič Ambrožič, ki naj bi bila tudi končna tarča javnega polemiziranja o domnevnih napakah pri poročanju v dveh primerih, obračun z njo pa posledično tudi skriti cilj poročil generalnega direktorja.

Direktor je namreč v poročilih podal ugotovitve, ki se močno razlikujejo od mnenja varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski. Glede pogovora z izraelskim veleposlanikom, ki ga po odločitvi Manice Janežič Ambrožič niso v celoti objavili v oddaji Odmevi, ampak šele kasneje, je namreč Grah Whatmough v poročilu ugotovil, da je »nesporno prišlo do preprečitve objave novinarskega prispevka«. Po mnenju direktorja argument odgovorne urednice, da prispevka niso objavili v celoti zaradi neuravnoteženosti, ne zdrži, saj bi lahko drugo plat zgodbe objavili kasneje.

Iz argumentacije direktorja sicer ni jasno, kaj točno ga je sploh zmotilo – intervju je namreč televizija kasneje tudi objavila. Kot je utemeljila že Ilinka Todorovski, ima urednik pravico zavrniti objavo novinarjevega prispevka in od novinarja zahtevati, da ga dopolni. V konkretnem primeru, meni Todorovski, nikakor ne gre za cenzuro, saj javnosti ni bila prikrita nobena pomembna informacija, poleg tega pa je odgovorna urednica svojo odločitev o zadržanju objave v obliki, kot je bila pripravljena, novinarju pojasnila in utemeljila s poklicnim argumentom celovitosti, v njegov prispevek pa ni posegla od zunaj, tako da bi spremenila vsebino.

V primeru poročanja o univerzitetni izobrazbi Branka Simonoviča pa bi se po mnenju generalnega direktorja RTV informativni program moral poslancu opravičiti oziroma bi to morali v njegovem imenu storiti odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič in novinarka Evgenija Carl. Slednja namreč po tem, ko je Simonovič pridobil dokazilo o izobrazbi, po mnenju direktorja ni jasno objavila demantija svojega poročanja, ampak je v poročanje vnesla lastne komentarje, ki niso odražali dejanskega stanja. Ilinka Todorovski je sicer izrazila mnenje, da ni razloga za opravičilo. Prav tako pa ni jasno, zakaj bi morali novinarji demantije objavljati na podlagi ne povsem neizpodbitnih dokazov. Simonovič namreč svoje diplome do danes še ni pokazal, ampak je pokazal zgolj potrdilo o dokončanju študija.

Ravno zato, ker je generalni direktor programskemu svetu poročal o tako specifičnih zadevah, ne ravno brezhiben program televizije pa bi si zaslužil spremembe na globljih ravneh in ne zgolj na površini vsakdanjih aktualnopolitičnih zadev, se suma o politični motiviranosti sklepov programskega sveta in posledično poročanja generalnega direktorja ni mogoče povsem znebiti. Nenazadnje po neuradnih informacijah, ki smo jih pridobili, posnetka včerajšnje seje programskega sveta, ki so jo v živo prenašali na multimedijskem portalu RTV, danes z razlogom ni mogoče najti na arhivski spletni strani radiotelevizije. Ciril Baškovič o posegih v Televizijo Slovenija sicer ni želel ugibati.

Izjava

Po včerajšnji razpravi ni povsem jasno niti, katere ukrepe bi moral generalni direktor RTV sprejeti po navodilih programskega sveta. Po mnenju Saša Hribarja, ki je eden od predstavnikov zaposlenih v programskem svetu, ima direktor v grobem na izbiro dve odločitvi.

Izjava

Ali se bo Grah Whatmough v celotni zgodbi znašel na temni ali svetli strani tretjega mandata Janeza Janše, ne vemo. A z gotovostjo lahko trdimo, da zakon o javni RTV, ki omogoča prevladujoč vpliv vsakokratne oblasti na imenovanje programskih in drugih svetnikov, ne prispeva k izboljševanju kvalitete programa. Težko bi kdo trdil, da javna televizija, ki državljanom namesto resnih zunanjepolitičnih analiz kot v žajfnicah nudi dokumentiranje čustev teh in onih, v notranjepolitičnih zadevah pa je vse preveč odvisna od pritiskov oblasti, zares ne potrebuje nobenih sprememb.