Finska je začela postavljati 200-kilometrsko ograjo na meji z Rusijo. Do leta 2025 bodo postavili 70 kilometrov tri metre visoke ograje z bodečo žico. Gradnja bo stala 380 milijonov evrov. Nekatera območja bodo opremljena še s kamerami za nočni vid, lučmi in zvočniki. Na finski meji z Rusijo je na nekaterih odsekih sicer že postavljena lesena ograja, a predvsem zaradi preprečevanja prehajanja živine. Za postavitev ograje so se v finskem parlamentu odločili lanskega julija, in sicer zaradi strahu pred tem, da bi Rusija v prihodnosti migracije uporabljala za izvajanje političnega pritiska na Finsko. 

Poljski aktivisti so organizirali žalno bdenje v spomin na migrante, ki so umrli med prečkanjem belorusko-poljske meje. Po podatkih nevladne organizacije Grupa Granica so februarja med prehodom umrli štirje migranti, od leta 2021 jih je umrlo vsaj 37. 317 je pogrešanih. Aktivisti so v Varšavi prižigali sveče in peli pogrebne pesmi. Poljska je lani dokončala gradnjo pet metrov visoke ograje na meji z Belorusijo. Beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka sta Poljska in Evropska unija obtožili zlorabe migrantov za politični pritisk na Poljsko. Večino ljudi, ki so skušali prečkati mejo, so poljski obmejni organi pushbackali v Belorusijo, na meji pa je Poljska suspendirala pravico do podaje namere prošnje za mednarodno zaščito.

Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak je podpisal pogodbo s poljskim podjetjem Huta Stalowa Wola za nakup 1000 pehotnih bojnih vozil borsuk in 400 spremljevalnih vozil. Vrednost nakupa je ocenjena na več milijard evrov. Poljska ja januarja podpisala tudi pogodbo z Američani o nakupu tankov in raketometov. Lansko poletje je Poljska od Južne Koreje nabavila havbice, tanke in lahka bojna letala. Prva pošiljka desetih tankov in 24 havbic je decembra že prispela na Poljsko.

Militarizem cveti tudi na Danskem. Danski parlament je ukinil državni praznik velikega molitvenega dne, da bi povečal obrambni proračun. Ukinitev praznika, ki so ga od 17. stoletja praznovali na četrti petek po veliki noči, naj bi državi letno prinesla 430 milijonov evrov. Danska vlada si želi do leta 2030 povečati obrambni proračun na dva odstotka bruto domačega proizvoda. V protest proti ukinitvi praznika se je v začetku februarja zbralo 50 tisoč ljudi. Ukinitvi nasprotujejo tudi sindikati in verski predstavniki. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v parlamentarnem govoru nakazal, da kljub potresom ne bo preložil datuma volitev. Dejal je, citiramo: »Nacija bo 14. maja storila, kar je nujno, Bog daj.« Erdoğanu je popularnost pri volivcih zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in devalvacije turške lire padala že pred potresi. Počasen in nekoordiniran odziv ter razkritja o gradnji, ki ni upoštevala protipotresnih standardov, so dodatno prispevali h kritikam Erdoğanove vlade. K odstopu vlade so Erdoğana pozvali tudi navijači Fenerbahčeja in Bešikštaša, dveh največjih turških nogometnih klubov. Erdoğan je opozicijo pred volitvami že zdesetkal. Zaprl je denimo carigrajskega župana Ekrema İmamoğluja, ustavno sodišče pa je blokiralo račun kurdske stranke HDP za volilno kampanjo.

Nemški minister za transport Volker Wissing je oznanil, da se bo Nemčija vzdržala glasovanja o direktivi Evropske unije o prepovedi prodaje avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035. Wissing je dejal, da bo Nemčija dogovor odobrila le, če bo Evropska komisija podala predlog o registraciji vozil z notranjim izgorevanjem, ki uporabljajo e- goriva, električnih vozil ali vozil na vodik. Poleg Nemčije se bodo glasovanja vzdržale tudi Poljska, Bolgarija in Italija, kar bi lahko pomenilo padec direktive.

Vseslovensko združenje malih deležnikov, krajše VZMD, je vložilo kolektivno tožbo zaradi domnevnega oškodovanja naročnikov proti družbi T-2. Tožbo so prej vložili že proti Telekomu, A1 in Telemachu. VZMD ocenjujejo, da je bilo v primeru T-2 oškodovanih 180 tisoč naročnikov za skoraj 35 milijonov evrov. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je komentiral razloge in pravno podlago za vloženo tožbo.

Izjava

Pri VZMD se sklicujejo na zakon o varstvu potrošnikov in določbo, ki pravi, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. VZMD je v preteklosti že vložil podobne tožbe, vendar takega primera kolektivne tožbe v Sloveniji še ni bilo.

Izjava

Mariborski mestni svet je v prvem branju podprl proračuna za leti 2023 in 2024. Predlog prvega je vreden skoraj 193 milijonov evrov in predvideva dodatno zadolževanje za 27 milijonov evrov, drugi je nekoliko nižji – 142 milijonov evrov, s predvideno trimilijonsko zadolžitvijo. Proračuna sta na skupnem glasovanju prejela podporo 19 svetnikov in svetnic, proti jih je glasovalo devet. Tako sta kljub neobstoječi absolutni večini v 45-članskem mestnem svetu proračuna dobila dovolj glasov, da nadaljujeta proceduralno pot. Pred tem je predloga dvakrat zavrnil občinski odbor za finance. Proračunoma je sicer večinsko nasprotovala druga največja svetniška skupina Gibanja Svoboda, ki se je pred tem od volitev pogajala za vstop v koalicijo župana Aleksandra Saša Arsenoviča. Zataknilo se je pri vprašanju podžupanj iz kvote Gibanja Svoboda ter pri višini proračunov, ki so ju v Gibanju Svoboda ocenili kot previsoka. Proti so bili sicer tudi v tretji največji svetniški skupini – Kanglerjevi Novi ljudski stranki Slovenije, a so sejo obstruirali in tako olajšali sprejetje proračunov. Drugo branje je predvideno za 6. april.

Piranski občinski svet je potrdil predlog proračuna, ki bo za tretjino podražil javne vrtce. Cene se za otroke staršev iz prvega dohodkovnega razreda ne bodo spremenile, za 65 odstotkov staršev se bo znesek mesečno zvišal za 36 evrov, za več kot 50 evrov pa se bo zvišal le staršem v najvišjih dohodkovnih razredih. Stroški delovanja vrtcev so se sicer povečali za 60 odstotkov, a bo večino stroškov pokrila občina. V občinskem svetu so v prvem branju tudi potrdili nov piranski proračun, ki predvideva odhodke v višini skoraj 46 milijonov evrov, od tega bo 20 milijonov namenjenih za investicije. Proti dvigu cen vrtcev naj bi se v Luciji včeraj zgodil protest, vendar se ga ni udeležil nihče.

OFF je pripravila vajenka Hana, mentoriral je Blaž.

Vir fotografije: Radek Kucharksi, Flickr, creative commons