OFF poljskih ministrov

OFF poljskih ministrov

Aktualno-politična novica
10. 1. 2018 - 15.00
 / OFF

Največji katalonski separatistični stranki, Lista Skupaj za Katalonijo in republikanska levica ERC, sta se dogovorili o koaliciji, voditelj katere bi bil Carles Puigdemont. Slednji se od oktobra nahaja v Bruslju, saj ga želijo španske oblasti aretirati zaradi vloge pri poskusu osamosvojitve Katalonije. V ponedeljek je Puigdemont tudi ponudil španski vladi, da se prostovoljno vrne in udeleži sojenja, če se ga v zameno imenuje za predsednika katalonskega generalitata. Imenovanje naj bi želel storiti kar preko računalnika iz Bruslja. Zmagovalka volitev je bila sicer sredinska stranka Ciudadanos, ki je proti neodvisnosti Katalonije, a nima dovoljšne podpore ostalih strank za oblikovanje vlade.

Včeraj je tudi odstopil vodja Katalonske evropske demokratske stranke PDeCat Artur Mas. Ta je bil predsednik katalonskega generalitata med letoma 2010 in 2016. Kot razloga je navedel pomanjkanje časa zaradi številnih sodnih postopkov proti njemu ter željo prepustiti prostor novemu voditelju. Mas je bil  za razliko od bolj radikalnega Puigdemonta sicer naklonjen bolj postopni osamosvojitvi.

Novopečeni poljski premier Mateusz Morawiecki je nekaj ur, preden se je odpravil na pogovore v Bruselj in večerjo z predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, zamenjal devet poljskih ministrov, s čimer naj bi izboljšal odnose z Evropsko unijo. Med drugimi je zamenjal okoljskega ministra Jana Szyszko, pod katerim se je povečal obseg sečnje v zaščitenem pragozdu Beloveška pušča, obrambnega ministra Antonija Macierewicza in zunanjega ministra Witolda Waszczykowskija. Več o tem pa v OFFsajdu ob petih.

Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Melchior Wathelet je v mnenju zapisal, da je sporazum o ribarjenju med Evropsko unijo in Marokom nezakonit, saj vključuje okupirane dele Zahodne Sahare. Prav tako ribarjenje v vodah blizu Zahodne Sahare na podlagi tega sporazuma ne spoštuje pravice Sahravijcev do samoodločbe. Njegovo mnenje je osnovano na mednarodnem pravu, ki pravi, da bi moralo vso bogastvo, pridobljeno z izkoriščanjem morja Zahodne Sahare, koristiti njenim ljudem. Zahodno Saharo je Maroko okupiral leta 1975, ko je območje zapustila kolonialna oblast Španije. Mnenje sledi razsodbi Sodišče Evropske unije decembra 2016, da evropski sporazumi o tesnejših vezeh in trgovini z Marokom ne veljajo za območje Zahodne Sahare. Po mnenju generalnega bravobranilca pa je celoten sporazum o ribištvu nezakonit.

Tri nevladne organizacije, norveški Greenpeace, Narava in mladina ter Kampanja starih staršev za podnebje, so na prvi stopnji izgubile pravno bitko proti Norveški glede izpodbijanja izdaje dovoljenj za iskanje nafte v Barentsovem morju. Organizirali so tudi peticijo proti dovoljenjem, ki jo je podpisalo okoli pol milijona ljudi. Nevladne organizacije so dovoljenje izpodbijale na podlagi 122. člena norveške ustave, ki zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja in na podlagi neskladnosti črpanja nafte s pariškim sporazumom.

Sodišče je razsodilo, da 13 dovoljenj za iskanje nafte, ki jih je država dodelila maja 2016, ne krši ustave. Po mnenju sodišča se ustava nanaša samo na izpuste v mejah države, zato določila o pravici do zdravega okolja ne omejujejo izvoza nafte in plina. Nevladne organizacije imajo 4 tedne časa za pritožbo na sodbo, trenutno pa nosijo za 90 tisoč evrov pravnih stroškov. Norveška želi z dovoljenji za iskanje nafte v Barentsovem morju oživiti svojo naftno industrijo, produkcija katere je od leta 2000 padla za polovico.

Nasprotno odločitev pa je v ZDA sprejela Trumpova administracija. Ta je naznanila razveljavitev prejšnji teden sprejete odločitve, da bodo na obalah Floride in v vzhodnem Mehiškem zalivu izdajali nova dovoljenja za naftne ploščadi. Najbolj je k temu prispevalo nasprotovanje floridskega republikanskega guvernerja Ricka Scotta. Tega je najbolj skrbelo, da bi naftne ploščadi prizadele turizem v sončni državi. Še vedno pa ostaja načrt za naftne ploščadi v drugih priobalnih zveznih državah na obeh straneh kontinenta, med drugim tudi v Kaliforniji, New Jerseyju in Oregonu.

Mjanmarski tožilec je vložil uradno obtožnico proti dvema novinarjema Reutersa. Aretirana sta bila 12. decembra, oblasti pa ju na podlagi Zakona o uradnih tajnostih obtožujejo posestva pomembnih in skrivnih dokumentov glede države Rakhine in varnostnih sil. Novinarja sta sicer poročala o državnem nasilju nad manjšino Rohinge v Mjanmaru, kjer se trenutno dogaja etnično čiščenje in množični beg ljudi v sosednji Bangladeš. Grozi jima do 14 let zapora.

Več nevladnih organizacij, med njimi tudi Rdeči križ Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Slovenska filantropija, je vlado in državne organe pozvalo, naj se otroški dodatek ne šteje več kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do socialne pomoči. Razloge za poziv pojasni Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Izjava

Poslansko pobudo, naj to stori vlada, je vložil tudi poslanec Levice Miha Kordiš. V Levici so napovedali, da bodo, v kolikor v dveh tednih ne bo ustreznega odziva, predlog spremembe zakona pripravili in vložili sami.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness