Začenjamo na Portugalskem, kjer je na parlamentarnih volitvah slavila desnosredinska vladna koalicija Naprej Portugalska. Njenim sestavnim členom, socialdemokratom pod vodstvom Passosa Coelha in ljudski stranki je uspelo pridobiti 38,6 odstotka glasov oziroma sto mest v 230-članskem parlamentu. S tem so porazili socialiste pod vodstvom nekdanjega župana Lizbone Antonia Costa, ki so si s svojim protivarčevalnim programom priborili 32,4 odstotka glasov. Ker pa konsolidacija moči vladajoče koalicije ni absolutna, se bo ta za ponovno vzpostavitev vladanja morala povezati z določeno manjšo stranko, iz česar bi utegnilo iziti omiljenje varčevalne politike, ki jo podpira Naprej Portgualska.

Iz Lizbone se pomikamo v Bruselj, kjer bo danes potekal sestanek med turškim predsednikom Recepom Erdoganom ter predsedniki Evropskega sveta, komisije in parlamenta - Donalda Tuska (izg. Tusk), Jeana Clauda Junckerja ter Martina Schultza. Tema pogovora: begunci, ki iz Sirije in Iraka prek Turčije prihajajo v Evropo. Nasprotovanja med stranema tečejo na naslednjih linijah. Turčija odklanja denarno pomoč Evropske unije v znesku milijarde evrov in jo naproša, da namesto tega pomaga v obliki storitev, kot je zdravstvena oskrba. Po drugi strani od EU zahteva pomoč pri vzpostavitvi varne cone na severu Sirije, na kar prva ob dejstvu, da bi cono Erdgoan utegnil izkoristiti za nadaljnje pogrome nad Kurdi, predvsem proti Kurdski delavski stranki, odgovarja z neodobravajočim kremženjem. Unija bi od Turčije želela, da se od pobijanja Kurdov preusmeri k Islamski državi, trgovcem z belim blagom ter vzpostavitvi območij za obravnavo beguncev v Turčiji. Turčija odgovarja z Ne - njena politika do Kurdov je jasna tako v Erdoganovih besedah kot v dejanjih turške vojske. V primeru, da bo Turčija pomagala Uniji, si lahko od nje v prihodnosti obeta liberalizacijo vizumske politike, je eden od korenčkov, s katerimi skuša Evropska unija vplivati na turške poteze.

Iz bruseljskih pogovorov s Turki se premeščamo v Turčijo kot tako. Turška lovska letala so v bližini sirske meje v soboto prestregla ruskega lovca, ki je kršil turški zračni prostor, in ga nagnala nazaj v Sirijo. Turške oblasti so se nato pritožile na rusko veleposlaništvo v Ankari, češ da bodo ob morebitnih vnovičnih kršitvah za vse incidente odgovorni Rusi. Rusija in Turčija si v zvezi s sirsko vojno sicer stojita na nasprotnih političnih polih. Medtem ko Turčija zagovarja Asadov odhod z oblasti, Rusija ohranitev njegove vladavine enači z vzdrževanjem poslednjega momenta reda in avtoritete znotraj kaosa.

Frontex ali agencija za nadzor zunanjih mej EU je za svoje delo zahtevala dodatnih 775 mejnih policistov, kar je največje število mejašev zahtevano v času od vzpostavitve organizacije. Njihovo večino, to je 670, bi namestili v Grčijo in Italijo, kjer naj bi izvajali registracijo ter identifikacijo beguncev.

Izraelski premier Benjamin Natenjahu je v luči aktualnih nemirov na Zahodnem bregu zagrozil, da bo proti Palestincem, udeleženim v oboroženih napadih na varnostne sile in civilno prebivalstvo, uvedel določene kaznovalne ukrepe. Med njimi prednjači lansko leto ponovno uvedeni ukrep rušenja domov, ki pripadajo oboroženim napadalcem oziroma njihovim družinam, ter zapor in prepoved vstopa v območje mošeje Al-Asque tistim, ki sicer niso nikogar napadli, a so v neredih tako ali drugače udeleženi.  

Severna Koreja je Južni vrnila njenega državljana Joo Won-moona (izg. Ju Won Mun), ki je bil od aprila zaprt zaradi ilegalnega prečkanja severnokorejske meje. Njegova osvoboditev je stekla le nekaj dni pred sedemdesetletnico Delavske stranke, ki jo v Severni Koreji praznujejo v soboto. Država delavnih ljudi trenutno zadržuje še tri južne sosede ter kanadsko-korejskega pastorja, ki naj bi ob iskrenem kesanju priznal, da je grešil proti najboljši državi.  

Preden gremo v Slovenijo, še na hitro v svet znanosti, v Stockholm, kjer so bila razglašena imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za medicino. Dobitniki bodo Japonec Satoshi Omura in Irec William C. Campbell za ugotovitve v zvezi z okužbami, ki jih povzročajo gliste, ter Kitajec Youyou Tu za odkritja v zvezi z zdravljenjem malarije.

Globalna peticija Stop TTIP oziroma Trans-atlantski trgovski sporazum je presegla tri miljone glasov, katerih del, velik 11.300 glasov, je prispevala tudi Slovenija. Posledično so v soboto napovedani protesti po vsem svetu, štirje pa bodo v organizaciji Koalicije proti tajnim sporazumom potekali tudi pri nas: V Ljubljani, Mariboru, Kopru in Trbovljah. O napovedanih protestih smo vprašali Andreja Gnezdo iz Umanotere.

Izjava je dostopna na posnetku.

Konstanten očitek nasprotnikov omenjenih prostotrgovinskih sporazumov ostaja mehanizem ISDS. Za kaj gre pri njem?

Izjava je dostopna na posnetku.

Off je pripravil Matija Jan.