OFF postavljanja ovir in spomenikov

OFF postavljanja ovir in spomenikov

Aktualno-politična novica
modi india
31. 10. 2018 - 15.00
 / OFF

Poročilo iz Velike Kladuše. Nasilje in zavračanje dostopa do azila s strani hrvaške in slovenske policije
 / 27. 6. 2018

Hrvaška vlada je na predlog notranjega ministrstva sprejela dodatne ukrepe za postavljanje ovir na cestnih povezavah ob meji z Bosno in Hercegovino. Gre za dopolnitve dekreta o omejevanju cestnih komunikacij in poti na državni meji z Bosno in Hercegovino in Srbijo, sprejetega leta 2014. Po sklepu vlade bodo ukrepe izvajali na 13 novih lokacijah na meji z Bosno in Hercegovino ter namestili dodatne ovire. Ministrstvo odločitev utemeljuje s potrebo po preprečevanju ilegalnih prehodov meje zunaj mejnih prehodov. Hrvaško notranje ministrstvo je poleg tega sporočilo, da bodo okrepljene policijske enote do nadaljnjega ostale na mejnem prehodu Maljevac na severozahodu Bosne. Mejni prehod so včeraj zvečer po 24. oktobru spet odprli za promet, potem ko so 200 migrantov bosansko-hercegovski policisti Unsko-sanskega kantona včeraj prepeljali z mejnega prehoda v halo podjetja Miral v Veliki Kladuši. Dober teden je nekaj sto migrantov protestiralo na mejnem prehodu in skušalo priti na Hrvaško, kar pa jim je tudi s pomočjo solzivca preprečila hrvaška policija. Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije, ki spada pod okrilje Združenih narodov, je v Unsko-sanskem kantonu v začasnih taboriščih nastanjeno do 5000 migrantov.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sporočil, da Avstrija ne bo podpisala Globalnega sporazuma za varne in urejene migracije, ker naj bi ta omejeval suverenost Avstrije. Sporazum so julija podprle vse države članice Združenih narodov razen Združenih držav Amerike. Pred Kurzem je podpis sporazuma odklonil tudi madžarski premier Viktor Orban. Decembra bodo predstavniki držav sporazum podpisovali v Maroku, v Generalni skupščini Združenih narodov pa o njem glasovali naslednje leto. Po besedah Združenih narodov je sporazum prvi globalni, sicer nezavezujoč, dogovor o skupnem pristopu k mednarodnim migracijam. Na 34 straneh precej ohlapno opredeljuje 23 ciljev, med katerimi izstopajo teme skupnega zbiranja in izmenjevanja podatkov o migracijah ter doseganja predvidljivosti v migrantskih postopkih in preprečevanja tihotapstva.

Globlje v osrčje Evrope. Nemška multinacionalka Siemens bo po zgledu ameriških tehnoloških podjetij iz Silicijeve doline v zahodnem berlinskem predelu Spendau zgradila tehnološki park Siemensstadt. Do leta 2030 Siemens načrtuje investicijo v vrednosti 600 milijonov evrov, s katerimi bo trenutna poslopja spremenil v “urbano mesto prihodnosti”. Naznanitev prihaja mesec dni po tem, ko je podjetje sporočilo, da v Nemčiji ukinja okrog 2900 delovnih mest, s čimer naj bi na letni ravni stroške zmanjšalo za 500 milijonov evrov.

Sprejetje največjega prostotrgovinskega sporazuma do sedaj.
 / 5. 2. 2016

Ostajamo v trgovinskih vodah, a se po nekdanjih poteh britanskih kolonizatorjev selimo v Tihi ocean. Avstralija je kot šesta država ratificirala prenovljeni sporazum o transpacifiškem partnerstvu. Po besedah novozelandskega trgovinskega ministra Davida Parkerja ratifikacija Avstralije sproža 60-dnevni rok, v katerem bodo sprejeti prvi ukrepi za liberalizacijo trgov 11 držav, ki so marca podpisale sporazum. Poleg Avstralije in Nove Zelandije so ga do sedaj ratificirale še Japonska, Singapur, Kanada in Mehika, to pa morajo storiti še Vietnam, Malezija, Brunej, Peru in Čile. Sporazum je preoblikovana različica transpacifiškega partnerstva, ki ga je 11 držav podpisalo leta 2016 pod pokroviteljstvom Baracka Obame in ZDA. Ko je Donald Trump od sporazuma v začetku leta 2017 izstopil, je vodilno vlogo prevzela Japonska. Sporazum uvaja nižje carine, predvsem v avtomobilskem in kmetijskem sektorju. Japonska sporazum predstavlja kot nasprotovanje protekcionizmu. Združene države Amerike so v trgovinski vojni naložile carine na kitajske dobrine v vrednosti 250 milijard dolarjev, Kitajska pa povračilno na ameriške dobrine v vrednosti 110 milijard dolarjev. Nazadnje je ameriško trgovinsko ministrstvo na listo kitajskih podjetij, ki jim je kupovanje komponent iz ZDA prepovedano, uvrstila Fujian Jinhua Integrated Circuit, ki proizvaja integrirana vezja.

Argentina je po 12 letih začela z izvozom zemeljskega plina v sosednji Čile. Po dogovoru, ki sta ga aprila podpisala predsednik Čila Sebastian Pinera in argentinski kolega Mauricio Macri, bo Čile dnevno prejel 750 tisoč kubičnih metrov plina. Ker je pred 12 leti Argentini zmanjkovalo lastnih zalog plina, je takrat prenehala z izvozom v Čile, ki prek 60 odstotkov energije pridobiva z uvozom. Plin Argentina pridobiva z okoljsko sporno metodo frackinga oziroma hidravličnega drobljenja iz skrilavca na polju Vaca Muerta na skrajnem jugozahodu države, prek plinovoda pa ga dobavlja v južno provinco Čila Biobio. Vaca Muerta je drugo največje nahajališče plina v skrilavcu na svetu, a je pridelava plina omejena zaradi pomanjkljive infrastrukture. Leta 2011 se je prodajna cena plina v Argentini povečala, potem ko je vlada delno sprostila regulacijo cen in k razvoju polja privabila tuje, predvsem ameriške korporacije, kot sta Chevron in Exxon Mobil.

Nevladna organizacija s sedežem v New Yorku Human Rights Watch poroča o nelegalnem transportu osumljencev sodelovanja z Islamsko državo iz vzhodne Sirije v Irak. Po informacijah omenjene organizacije Združene države Amerike brez zagotovil pravičnega sojenja in preprečitve mučenja ujetnikov - ki med drugim prihajajo iz Francije, Avstralije in Libanona -  izročajo iraški protiteroristični službi. Specialno protiteroristično službo pod poveljstvom iraškega premierja so leta 2003 ustanovile ZDA in z njo ohranile sodelovanje. Po trditvah Human Rights Watch služba muči ter tudi usmrti osumljene sodelovanja z Islamsko državo. Poročilo dodaja, da Sirske demokratične sile več sto pridržanih domnevnih pripadnikov Islamske države želi poslati v njihove domače države na sojenje, a jih te ne sprejemajo. Sirske demokratične sile pod poveljstvom ZDA, katere glavnino tvorijo kurdski borci, nadzorujejo severovzhodne predele Sirije.

Mestni svet Podgorice je večinsko podprl predlog postavitve spomenika pokojnemu predsedniku bivše SFRJ Josipu Brozu Titu. Predlagatelj spomenika in župan črnogorske prestolnice Ivan Vuković, ki je med letoma 1946 in 1992 nosila ime Titograd, pravi, da ne gre za jugonostalgijo, pač pa za dokaz, da Črna gora pripada antifašistični orientaciji. Najglasneje so neodobravanje s predlogom izražali svetniki srbske Demokratske fronte, za katere je Tito preprosto zločinec. Debata glede postavljanja spomenika prihaja v času proslavljanja oziroma objokovanja tako imenovane podgoriške skupščine, ki je pred stotimi leti sprejela odločitev o priključitvi Črne gore v Kraljevino SHS. Ta odločitev še danes razdvaja državo.

V severovzhodni indijski zvezni državi Gudžarat so slovesno odprli spomenik Valabhbhaiju Patelu, prvemu poosamosvojitvenemu podpredsedniku vlade. Spomenik meri kar 182 metrov ali 240, če štejemo še podstavek, in gre za prepričljivo najvišji spomenik na svetu. Odprtju ob 142-letnici rojstva Patela je prisostvoval premier Narendra Modi kakor tudi prek 5000 policistov, v izogib morebitnim protestov domačinov, ki trdijo, da niso bili kompenzirani za zemljišča, na katerih stoji spomenik in pripadajoča okolica.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness