Finančni ministri Francije, Nemčije, Italije, Španije in Velike Britanije so naznanili, da si bodo izmenjevali informacije o dejanskem lastništvu slamnatih podjetij in skladov. Skladi, ki v nasprotju s podjetji niso pravne osebe, temveč le pravni dogovori, so eden najučinkovitejših načinov skrivanja dejanskega lastništva. Podatke o lastništvu skladov naj bi si države Evropske unije sicer že izmenjevale, a so kot posledica lobiranja Velike Britanije pravila tako nejasna, da niso imela konkretnih učinkov. Konkretnosti novih pravil še niso znane.

Britanski finančni minister George Osborne je nova pravila označil za “močen udarec tistim, ki denar skrivajo v temnih kotičkih finančnega sistema”. Pri tem pa je pozabil omeniti, da se storitev, ki jih ponujajo ti temni kotički, večinoma poslužujejo institucije v središču svetovnega bančnega sistema z bankami v londonskem Cityju na čelu. Finančne institucije iz Cityja so financirale več kot polovico kampanje vladajoče konservativne stranke na zadnjih volitvah.

Evropski parlament je sprejel direktivo o varovanju poslovnih skrivnosti. Ta naj bi bila namenjena preprečevanju kraje patentov in ostalih dobičkonosnih internih informacij podjetij. Kritiki pa opozarjajo, da ne predvideva dovoljšnje zaščite za žvižgače. V primeru razkritja poslovnih tajnosti bo namreč dokazno breme pri dokazovanju javnega interesa na strani žvižgača. Po mnenju Evropske stranke zelenih, ki je direktivi nasprotovala, bi Evropska unija morala najprej urediti zaščito žvižgačev, šele nato pa naj zavaruje tudi poslovne skrivnosti.

Selimo se na Bližnji vzhod. Iraški parlament je prestavil glasovanje o sestavi nove vlade. Postopek za imenovanje slednje traja od konca marca, ko je premier Haider al Abadi sprva predstavil nesektaški tehnokratski kabinet, kasneje pa je predlagal novo sestavo, ki sledi do zdaj uveljavljenemu pravilu delitve oblasti med šiite, sunite in kurde. S prenovljenim predlogom se ne strinjajo nekatere močne frakcije znotraj iraške politike s šiitskim klerikom Muqtado Al Sadrom na čelu. Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, pojasni politični boj okrog imenovanja in načina sestave nove vlade:

Izjava

V sosednji Siriji se zaostrujejo boji med vladnimi silami in islamističnimi uporniki okrog severnega mesta Alepo. Sirska vlada je pred dnevi napovedala ofenzivo na mesto, ki ga domnevno želijo osvoboditi iz primeža Islamske države in skupine Al-Nusra. Omenjeni skupini nista vključeni v sporazum o prekinitvi spopadov, ki večinoma še vedno drži. Zaostreni boji okrog Alepa so sprožili nov val najmanj 30 tisoč beguncev proti turški meji. Organizacija Human Rights Watch turške oblasti obtožuje, da omenjenih beguncev ne spustijo v državo in jih v nekaterih primerih od poskusa vstopa odvračajo tudi z opozorilnimi streli.

V indijskem delu Kašmirja se nadaljujejo protesti, ki jih je sprožil torkov uboj štirih civilistov s strani represivnih organov. Oblasti so se, kot je v navadi, odzvale z uvedbo policijske ure in aretacijo več opozicijskih političnih voditeljev.

Na ulice so se podali tudi prebivalci Zimbabveja. V prestolnici Harare se je zbralo približno 2000 ljudi, ki so zahtevali odstop predsednika Roberta Mugabeja. Proteste je sklical opozicijski voditelj Morgan Tsvangirai, ki je shod tudi nagovoril. Policija je sicer zborovanje sprva prepovedala, a je takšno odločitev zavrnilo Vrhovno sodišče.