Okoli sto dvajset tisoč ljudi se je zbralo na protestu na Vaclavskem trgu v Pragi, kjer so češkega premierja Andreja Babiša in pravosodno ministrico Marie Benešovo pozvali k odstopu. Gre za najobsežnejše demonstracije po žametni revoluciji leta 1989. Prvi protest se je zgodil konec aprila, ko je premier Babiš samovoljno razrešil pravosodnega ministra Jana Kněžinka in na njegovo mesto imenoval Benešovo. Dan pred tem je policija pozvala k obtožnici proti premierju. Izbor Benešove sicer ni bil presenečenje, saj je bila lanskega januarja ena izmed redkih v češkem parlamentu, ki je glasovala proti odvzemu poslanske imunitete Babišu. Ta bi takrat namreč pomenil začetek pravosodnega postopka.

Po oceni Evropske komisije v preliminarnem poročilu, ki ga je v petek poslala Češki, se je premier Babiš zaradi lastništva v podjetjih, ki so neupravičeno prejemala evropska sredstva, znašel v konfliktu interesov. Bruselj zaradi domnevne vpletenosti v zlorabo evropskih sredstev zahteva tudi vračilo vseh subvencij evropskih strukturnih skladov v vrednosti 17,4 milijona evrov, ki jih je od leta 2017 prejelo Babiševo podjetje Agrofert. Babiš je bruseljsko poročilo označil kot napad proti državi ter v parlamentu zatrdil, da Evropski uniji ne namerava vračati ničesar.

Češka pa ni edina članica, s katero se prepira Evropska komisija. Ta je tako znova ocenila, da je ponovna sprožitev postopka proti Italiji zaradi neustreznega zmanjševanja javnega dolga upravičena. Italijanski javni dolg trenutno znaša 132 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je več kot dvakrat toliko, kot določajo evropska pravila, v katerih je zgornja dovoljena meja določena pri 60 odstotkih. Sedaj so na potezi države članice oziroma finančni ministri le-teh, ki se morajo v roku štirinajstih dni opredeliti do ocene Evropske komisije. V primeru pritrdilnega mnenja bo ta pripravila predlog za sprožitev postopka, ki bi Italijo spodbudil k sprejetju popravkov proračuna, usmerjenih v zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Najvišja možna kazen, ki jo lahko predpiše Evropska komisija, sicer znaša 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda države, kar bi za Italijo pomenilo do tri milijarde evrov.

Skupina pariških odvetnikov je na pisarno vrhovne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda naslovila predlog sodnega pregona visokih uradnikov Evropske unije in njenih članic zaradi dopustitve smrti prebežnikov na poti iz Libije v Evropsko unijo. Glavna avtorja dokumenta, ki obsega 245 strani, sta nekdanji sodelavec Mednarodnega kazenskega sodišča in francoskega zunanjega ministrstva Juan Branco ter izraelski odvetnik in univerzitetni predavatelj v Parizu Omer Schatz. V njem dokazujeta vpletenost uradnikov Evropske unije in drugih članic v zločine proti človeštvu, ki so posledica migracijske politike  Evropske unije v Sredozemlju in ob obali Libije od leta 2014. Ob prečkanju je, po oceni agencije Združenih narodov za begunce najsmrtonosnejše migrantske poti, do leta 2019 umrlo več kot 12 tisoč ljudi. Migracijska politika odvračanja je po mnenju odvetnikov, citiramo, “žrtvovala življenja prebežnikov v stiski na morju”. Konec citata.

Politična kriza v Sudanu se nadaljuje. Potem ko so pripadniki vojaških enot na začetku tedna nasilno razgnali protestnike, utaborjene pred stavbo obrambnega ministrstva v Kartumu, so obkolili bolnišnico Royal Care, kasneje pa so jo izpraznili in aretirali enega izmed zdravnikov, sicer udeleženca demonstracij. Po podatkih Centralnega komiteja sudanskih zdravnikov, ki je povezan z opozicijo, je od ponedeljka umrlo 60 ljudi, 300 je bilo ranjenih. Na zahtevo Nemčije in Velike Britanije se je včeraj sicer sestal Varnostni svet Združenih narodov, na srečanju pa je posebni odposlanec te organizacije za Sudan Nicholas Haysom predstavil razmere v državi. Nemčija in Velika Britanija sta na zasedanju predstavili predlog izjave, v kateri bi Združeni narodi obsodili smrt protestnikov in se zavzeli za takojšen konec nasilja. Njeno sprejetje sta blokirali Kitajska in Rusija, češ da je ta neuravnotežena in da velja počakati na mnenje Afriške unije, katere svet za varnost in mir se bo sestal danes. Spomnimo, da so voditelji sudanskega vrhovnega sveta včeraj preklicali vse dogovore z opozicijo in napovedali izvedbo volitev v roku devetih mesecev.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 237 glasovi za in 187 proti potrdil demokratski predlog zakona, ki tako imenovane “sanjače” - nezakonite priseljence, ki so v Združene države Amerike vstopili pred dopolnjenim 16. letom - ščiti pred izgonom. S tem bi uredili pravni status 2,5 milijona nezakonitih priseljencev, ki so bodisi že vključeni v program DACA bodisi še ne, kot tudi tistim, ki prihajajo iz držav, prizadetih zaradi naravnih katastrof ali nasilja in imajo trenutno status začasnega begunca. Kljub temu da je predlog zakona uspešno prestal prvo fazo obravnave, bržkone nikoli ne bo stopil v veljavo. Senat, v katerem imajo večino republikanci, ga bo namreč najverjetneje zavrnil, če pa bi do sprejetja slučajno prišlo, je predsednik Donald Trump že napovedal vložitev veta.

Predsednik republike Borut Pahor v Ljubljani gosti dvodnevni, četrti vrh pobude Tri morja, ki se ga bo udeležilo osem predsednikov in predsednic, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, sekretar Združenih držav Amerike za energetiko Rick Perry in številni drugi gostje iz politične in poslovne sfere. Pobuda Tri morja je nastala leta 2015 in združuje države med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, njen namen pa je predvsem povezovanje na področjih prometa, digitalizacije in energetike. Prav večja energetska neodvisnost od Rusije je razlog, da pri pobudi že od vsega začetka sodelujejo tudi Združene države Amerike.