Armenski parlament je potrdil priznanje Palestine, po tem ko so v zadnjih mesecih med genocidom v Gazi to storile Španija, Irska, Norveška in Slovenija. Armenska vlada podpira resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov za pogajanja o premirju v Gazi, s priznanjem okupatorske Fatahove oblasti na okupiranem Zahodnem bregu pa poudarja svojo zavezanost rešitvi dveh držav. 

Izrael v Gazi nadaljuje genocid nad palestinskim ljudstvom. Po navedbah zdravnikov je okupatorska vojska na severu Gaze ponoči ubila najmanj 14 ljudi. Izraelska letala so napadla hišo v taborišču Nuseirat in pri tem ubila dve osebi in ranila 12 drugih. S tanki je vojska napredovala proti zahodni Rafi, iz katere je doslej pregnala že skoraj vso prebivalstvo. Palestincem grozi tudi huda vročina. Svetovna zdravstvena organizacija je izdala opozorilo o ekstremnih temperaturah v Gazi, ki bodo še poslabšale zdravstveno stanje tamkajšnjih prebivalcev. Ti zaradi slabih higienskih razmer, ki so nastale zaradi Izraelovega genocida, v povečanem številu trpijo zaradi kolere in hepatitisa A. 

Trideset strokovnjakov Združenih narodov je sporočilo, da dobava orožja Izraelu lahko pomeni resne kršitve človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in sokrivdo države pri zločinih proti človeštvu, vključno z genocidom. Ob tem so strokovnjaki ponovno izrazili zahtevo, naj države takoj nehajo dostavljati orožje Izraelu. K zaustavitvi trgovanja z orožjem, četudi po veljavnih licencah, so Združeni narodi pozvali tudi proizvajalce orožja, kot so Boeing, Caterpillar in General Dynamics.

Selimo se na Balkan. Skoraj cela Črna gora, deli Bosne in Hercegovine ter celotna Dalmacija so ob dvanajsti uri ostale brez elektrike. Omrežje je najprej izpadlo v Črni gori, potem v Bosni in Hercegovini, nato pa na Hrvaškem, kjer poročajo o izpadih vse do Reke. Vzrok za izpad uradno še ni znan, na hrvaški družbi za distribucijo elektrike pa sklepajo, da je poraba poskočila zaradi visokih temperatur, zaradi česar se je sesul električni sistem. 

Na kratko še v Afriko. Namibijsko ustavno sodišče je zakon, ki kriminalizira istospolne zveze med moškimi, opredelilo za neustavnega. Pritožbo proti zakonu je na ustavno sodišče lani oktobra vložil aktivist Friedel Dausab. Sodba je s tem razveljavlja zakone iz leta 1927, ki jih je Namibija podedovala iz kolonialne dobe, vendar jih je ohranila po osamosvojitvi od Južne Afrike leta 1990.

Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Predlog določa, da bo pogodbo za financiranje javne službe iz državnega proračuna STA po novem sklepal z ministrstvom za kulturo, in ne več z vladnim uradom za komuniciranje. Prek urada je v času prejšnje vlade Janeza Janše Uroš Urbanija STA spravil v finančno krizo. Prav v začetku junija je tožilstvo zaradi neplačevanja javne službe STA na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper Urbanijo. Očitajo mu kaznivo dejanjo zlorabe uradnega položaja. A tudi s prenosom skrbi za pogodbo na kulturno ministrstvo bo financiranje STA ostalo odvisno od kapric vsakokratne vladajoče politike. Poleg tega predlog novega zakona določa, da bi STA pridobivala sredstva iz državnega proračuna v obliki nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe le, če prihodki tiskovne agencije od naročnin v posameznem letu ne bi pokrili stroškov izvajanja javne službe. 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na novi osnutek Zakona o osebni asistenci, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, objavil več priporočil. Po mnenju zagovornika načrtovane spremembe zakona neutemeljeno ožajo krog upravičencev do osebne asistence in slabšajo položaj ljudi z invalidnostmi ter na ta način zmanjšujejo že dosežene standarde varstva človekovih pravic. Za zagovornika je najbolj problematična točka zakona ponovna uvedba medicinskega modela razumevanja invalidnosti, ki pogojuje uživanje pravice do osebne asistence s pridobitvijo statusa invalida. Brez osebne asistence bi tako ostali tisti, ki nimajo ali ne morejo dobiti statusa invalida in pri katerih je invalidnost nastala kot posledica bolezni. Lobnik opozarja tudi na nevarnost, da bi tisti, ki bi po novem ostali brez pravice do osebne asistence, lahko bili prisiljeni v reinstitucionalizacijo. Morali bi se vrniti v oskrbne domove. Zagovornik ministrstvu za delo zato priporoča, naj natančno preuči sistem zagotavljanja pravic in storitev za samostojno življenje v skupnosti ter naj pogojev za pridobitev pravice do osebne asistence ne zaostruje. Govorili smo z Nenadom Vitorovićem, zastopnikom predsedstva Sindikata osebne asistence, ki pojasni zaplete pri javni razpravi o predlogu Zakona o osebni asistenci. 

Izjava

Vitorović predstavi tudi pozitivno točko predloga zakona. 

Izjava

Nazadnje sogovorec pove, kaj je po njegovem razlog za diskriminatorne člene predloga. 

Izjava

Sindikat delavcev Dars je pred eno uro pred upravno stavbo državne družbe za avtoceste organiziral protest zaradi nezadovoljstva s potekom plačnih pogajanj z vodstvom. Kakor pravijo v sindikatu, delo postaja zahtevnejše, pritiski na zaposlene pa se povečujejo do te mere, da to vpliva na njihovo varnost. Shod je izraz nezadovoljstva s ponudbo, ki jo je pripravila uprava, od odstopa Valentina Hajdinjaka pod vodstvom Davida Skornška. Uprava je dvig plač sicer predlagala, a je velika večina članov Sindikata delavcev Dars predloge zavrnila, saj se le delno nanašajo na dvig osnovih plač, pravijo v sindikatu. Trije sindikati, ki delujejo v Darsu, so zahtevali 22-odstoten dvig plač, Sindikat delavcev avtocest Darsa in železniški sindikat Darsa pa sta nato pristala na dvig za en plačni razred, torej od štiri do pet odstotkov. V upravi obljubljajo tudi dvig skupne vsote dodatkov za delovno uspešnost.

Vodstvo podjetja Engrotuš in predstavniki Sindikata Tuš so podpisali novo kolektivno pogodbo, po kateri naj bi trgovsko podjetje prodajalkam zagotavljalo vsaj minimalno plačo, usklajeno z inflacijo. Sindikat je po napovedi stavke konec lanskega leta, ki jo je tik pred zdajci odpovedal, izpogajal še denimo redno zaposlitev agencijskih delavcev po največ šestih mesecih prekarnega dela. Pri pogojih dela vodstvo podjetja delavcem obljublja še, da jih ne bo napotovalo na delo v trgovine, ki so od njihovega prebivališča oddaljene več kot 50 kilometrov. Opravljanje dela v oddaljeni poslovalnici bo po kolektivni pogodbi omejeno na 30 dni v letu. V treh letih od ustanovitve sindikata je uspel izpogajati več dvigov plač, dogovorov, sklenjenih po prav tako odpovedani stavki konec leta 2022, pa se vodstvo ni držalo in se je namesto tega spravilo na sindikalizirane delavce.