Španska vlada je napovedala, da bo v soboto na izrednem srečanju vlade sprožila 155. člen španske ustave, ki omogoča odvzem avtonomije katalonski regiji. Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je v pismu, ki ga je poslal danes zjutraj, v roku, ki ga je postavila španska vlada, zagrozil, da bo v primeru nadaljnjega agresivnega postopanja Madrida katalonski parlament razglasil neodvisnost. V Madridu so povedali, da se katalonski voditelj v pismu ponovno ni izjasnil glede tega, ali je Katalonija razglasila samostojnost. Ob sprožitvi 155. člena mora vlada v Madridu najprej poslati pritožbo katalonski vladi, da krši ustavno ureditev. Nato bo predložila ukrepe v španskem parlamentu. Po besedah predstavnikov vlade Madrid ne predvideva prevzema vseh izvršilnih funkcij v Kataloniji, ampak zgolj tistih pristojnosti, ki se jim zdijo potrebne.

Nadaljujemo v sosednji Franciji, kjer je parlament sprejel novo protiteroristično zakonodajo. Nova zakonodaja močno razširja pooblastila varnostnih organov pri hišnih preiskavah. Prav tako zakon omogoča omejitve gibanja v bližini verskih objektov. Ministrstvo za notranje zadeve bo imelo pristojnost, da za posameznike, ki jih sumijo povezav s terorizmom, a proti njim ni vložena nobena obtožnica, odredijo hišni pripor. To pooblastilo ima ministrstvo že sedaj v okviru izrednega stanja, ki se bo izteklo 1. novembra, z novim zakonom pa se ta pooblastila prenašajo v redno zakonodajo. Poleg tega zakon omogoča, da policija izvaja osebne preglede na mejnih območjih. Na meji policija tovrstne preglede opravlja že sedaj, novela protiteroristične zakonodaje pa območje teh pregledov razširja in poleg mejnega območja zavzema tudi desetkilometrski pas okoli letališč in železniških postaj.

Na Novi Zelandiji so parlamentarne stranke mesec po volitvah dosegle dogovor o oblikovanju vladne koalicije. Drugouvrščeni laburisti so sklenili zavezništvo z nacionalno populistično stranko New Zealand First. Rdeče-črno zavezništvo je bilo tudi temelj zadnje laburistične vlade na Novi Zelandiji med letoma 2005 in 2008. Tokrat se jim pridružujejo še zeleni, ki pa ne bodo formalni del koalicije, kljub temu pa bodo nudili podporo v parlamentu, zasedli pa bodo tudi tri ministrska mesta. Ideološko pisano vlado bo vodila nova voditeljica laburistov Jacinda Ardern, ki je stranko prevzela pred tremi meseci in ji prinesla politični preporod. Med obljubami nove vlade so sprememba mandata centralne banke, spremembe Transpacifiškega trgovinskega sporazuma, gradnja novega pristanišča v Aucklandu in omejitve za tujce pri nakupu nepremičnin. Novozelandski trg nepremičnin je v zadnjih letih napihoval prihod kapitala s Kitajske.

V Pekingu se je začel kongres Kitajske komunistične partije, ki poteka vsakih pet let. Na kongresu bo imenovan nov stalni komite politbiroja, ki je najvplivnejši organ v državi. Predsednik bo še naslednjih pet let ostal Ši Džinping, ki je kongres odprl s triurnim govorom, dvakrat daljšim kot običajno. V njem je napovedal gospodarske reforme, a je precej manj od predhodnikov omenjal liberalizacijo. Napovedal je, da bodo državna podjetja postala močnejša in učinkovitejša, privatizacija pa očitno ni na vidiku. Napovedal je tudi strožjo regulacijo bank in finančnega sektorja, kjer se je v zadnjih letih napihnilo več balonov, predvsem na nepremičninskem trgu. Na mednarodnem in vojaškem področju je napovedal nadaljevanje gradnje otokov v Južnokitajskem morju in modernizacijo vojske. Šiju v prid so tudi zadnji podatki o rasti kitajskega gospodarstva, ki je v zadnjem četrtletju raslo s hitrostjo 6,8 odstotkov letno in preseglo pričakovanja.

Ena glavnih tem Ši Džinpinga, o kateri je govoril že v preteklosti, je koncept socializma s kitajskimi karakteristikami. Šijev politični koncept bo na kongresu dvignjen v  uradno ideologijo Kitajske komunistične partije pod imenom Ši Džinpingova misel o socializmu s kitajskimi posebnostmi za novo dobo. Gre za pomemben korak, saj sta bila do sedaj edina kitajska voditelja, ki sta uspela svojo politiko zapisati v kitajsko ustavo, Mao Zetung in Deng Šiaoping pred več kot tremi desetletji.

Ostajamo v Aziji. V Afganistanu so talibi v zadnjih dneh sprožili val napadov na policijske in vojaške postojanke. V včerajšnjem zavzetju vojaške postojanke afganistanske vojske v Kandaharju je bilo ubitih 43 afganistanskih vojakov. V torek je bilo v več napadih na jugu in vzhodu države ubitih 74 ljudi. Nasilje v Afganistanu se v zadnjem času močno povečuje, zgolj v septembru je bilo ubitih skoraj 800 afganistanskih vojakov in policistov.

V Evropo. V Bruslju se začenja vrh voditeljev Evropske unije. Glavna tema vrha so pogajanja o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. London si želi, da bi v Bruslju zaprli prvo fazo pogajanj, s čimer bi se lahko začela pogajanja o trgovinskih odnosih po Brexitu. Možnosti za to so majhne, saj je predsednik Evropske unije Donald Tusk povedal, da je bilo napredka do sedaj premalo in da se druga faza pogajanj ne bo začela pred decembrom. Britanska premierka Theresa May je pred srečanjem pokazala pripravljenost za popuščanje pri eni izmed najbolj spornih točk pogajanj, statusu državljanov Evropske unije na Otoku. Danes so vsi tujci iz držav EU v Veliki Britaniji prejeli pismo, ki jim obljublja pridobitev statusa stalnega prebivališča po izstopu iz Evropske unije.

Selimo se v soseščino. Sodišče v Zagrebu je odredilo  tridesetdnevni preiskovalni pripor za Ivico Todorića, nekdanjega šefa skupine Agrokor. Preostalih 14 obtožencev v zadevi Agrokor se bo lahko branilo s prostosti. Dvanajst bivših menedžerjev Agrokorja in hrvaške podružnice revizorske hiše Baker Tilly je bilo ponoči izpuščenih iz zapora Remetinec. Priprti so bili med hišnimi preiskavami, ki so se začele v ponedeljek in še vedno niso zaključene. Ivica Todorić in sinova, ki sta prav tako med obtoženimi, so se aretacijam izognili s pobegom v tujino, po neuradnih podatkih v London. Todorić ima sedaj tri dni časa, da se zglasi v Remetincu, sicer bo za njim razpisana mednarodna tiralica.

Stranka DeSUS je odpovedala enotno podporo noveli Zakona o kazenskem postopku, o katerem bo državni zbor ponovno glasoval danes. Zakon je deležen kritik predvsem zaradi dela, ki krepi pristojnosti policije v predkazenskem postopku, kot je na primer razširjena uporaba prikritih preiskovalnih sredstev. Državni svet je na ta zakon izglasoval veto, zato se vrača v državni zbor, kjer bo za potrditev potrebnih 46 glasov. Možnosti, da pravosodni minister Goran Klemenčič zbere potrebne glasove, je vse manj, potem ko je DeSUS napovedal, da bodo njihovi poslanci glasovali po svoji vesti. Zakonu nasprotuje tudi druga koalicijska partnerica SD, slednja zaradi člena, ki omogoča podaljšanje zahteve za varstvo zakonitosti. Ta člen je bil v zakon dodan med parlamentarno obravnavo na pobudo Nove Slovenije in po besedah SD omogoča rehabilitacijo sodelavcev okupatorja. Zakon tako podpirata zgolj SMC in NSi, ki združujeta 41 od potrebnih 46 poslancev.