OFF PRED SARMO

OFF PRED SARMO

Aktualno-politična novica
1. 1. 2016 - 15.00
 / OFF

Vstop v novo leto po evropskih mestih je minil v znamenju ostrih varnostnih ukrepov zaradi strahu pred morebitnimi terorističnimi napadi. Policija v Münchnu je ponoči izpraznila dve železniški postaji, po tem ko je dobila namig neimenovane tuje obveščevalne službe. Opozorilo je svarilo pred napadi več samomorilskih napadalcev ob polnoči na glavno želežniško postajo v centru in postajo Pasing na zahodu mesta. Policija je že v jutranjih urah dvignila zaporo, a sporočila, da bo varnost v naslednjih dneh okrepljena in da kriminalsitična preiskava, ki bo dala več odgovorov, še poteka. Silvestrovanje je bilo že dan prej odpovedano v Bruslju, Parižani pa so ostali brez tradicionalnega ognjemeta na Champs Élysées. Za množice je ostal zaprt tudi Rdeči trg v Moskvi.

Poročanje globalnega dogajanja selimo v Turčijo. Spor med turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in verskim voditeljem Fethullahom Gulenom, ki se vleče že več let, se sedaj širi tudi izven turških meja. Turška ambasada v Washingtonu je pretekli mesec najela odvetniško pisarno, ki je v Pensillvaniji vložila tožbo proti Gulenu, s katero želijo doseči izročitev v Ameriki bivajočega klerika Turčiji. Gulenovo množično gibanje je pred dobrim desetletjem priskrbelo ključno podporo Erdoganu v njegovem vzponu na oblast, nato pa sta se nekdanja zaveznika sprla leta 2013, potem ko je Erdogan konsolidiral svojo vladavino v Turčiji.

 

V Izraelu pa pozornost vzbuja odločitev ministrstva za izobraževanje, da ne vključi romana “Življenje na meji” avtorice Dorit Rabinya med dovoljene knjige za kurikulum izraelskih srednješolcev. Knjigo, ki govori o ljubezni med Izraelko in Palestincem, so želeli vključiti med šolsko branje izraelski učitelji, a je komisija ministrstva prošnjo zavrnila. Predsednica komisije Dalia Fenig je za izraelski portal Ynet povedala, da poroka z ne-judom ni nekaj, kar bi izobraževalni sistem v Izraelu podpiral. “S tem se lahko ne strinjate, ampak tako je” je še dodala. Poteza je izzvala burne odzive tudi v Knesetu. Vodja levosredinske opozicijske Sionistične unije, ki je roman opisal kot “čudovit” je retorično zapisal: “Povejte mi, ali se Ljudstvo Knjige boji knjig? ” Avtorica je ob tem še povedala, da njen namen ni bil provokativen in da njena knjiga zgolj kaže ogledalo živlenju v Izraelu.

Od prepovedanih knjig k mednarodnim odnosom. Medtem, ko sta Iran in ZDA dosegla sporazum glede iranskega jedrskega programa, pa na drugih področjih nezaupanje med državama ostaja. Po poročanju ameriških medijev naj bi Bela hiša razmišljala o novih sankcijah, usmerjenih proti fizičnim in pravnim osebam vpletenim v iranski razvoj balističnih raket. Iranski predsednik Hassan Rouhani je v odgovor  naročil obrambnemu ministrstvu naj pospeši program gradnje balističnih raket. Oster odziv Teherana in še posebej konservativnih medijev v Iranu razkriva notranjepolitične pritiske na predsednika Rouhanija ob sprejemanju jedrskega dogovora z ZDA.

S 1. januarjem med Ukrajino in Evropsko unijo v veljavo stopa prostotrgovinski sporazum, ki med državami podpisnicami ukinja večino carin. Prav ta sporazum in odložitev njegovega podpisa sta bila povod za množične proteste v Kijevu leta 2013. Istočasno pa Rusija prekinja od leta 2011 veljavni prostotrgovinski sporazum z Ukrajino, prav tako pa je z novim letom uvaja prepoved uvoza hrane iz Ukrajine. Ruski vrh ob tem dodaja, da ne gre za stopnjevanje sankcij, ampak le vesto izpolnjevanje embarga na živila iz Evropske unije.

Nadaljujemo z novicami o ameriškem predvolilnem dogajanju. Tabor republikanskega kandidata Bena Carsona je zaradi nezadovoljstva z razmerami zapustilo nekaj več kot 20 uslužbencev, med drugim tudi direktor kampanje Barry Bennett, njegova namestnica Lisa Coen in direktor za komunikacije Doug Watts. Kot razlog za odstop s treh najpomembnejših funkciji odhajajoči navajajo nestrijanje z vlogo, ki jo ima v kampanji Carsonov prijatelj in finančni svetovalec Armstrong Williams. Po mnenju nekdanjih vodji kampanje naj bi Carson preveč poslušal nasvete Williamsa, po besedah Bennetta pa je sodu dokončno izbil dno Williamsov intervju za časnik Washington Post. V njem je namreč izjavil, da je Carsonova kampanja zmešnjava. Vodenje Carsonove kampanje je po hitrem postopku prevzel Bob Dees, nekdanji visoki vojaški častnik.

Kandidat Ben Carson je sicer v določenem obodobju v javnem mnenju zasedal drugo mesto za populistom Donaldom Trumpom, vendar v zadnjem času izgubil večino podpore in padel na četrto. Sprememba vrha v vodenju Carsonove kampanje prihaja zgolj mesec dni pred strankarskim zborovanjem v Iowi, kjer bo izbran kandidat za predsedniške volitve, ki se imajo zgoditi 8. novembra. Glede na trenutne rezultate anket, največo konkurenco jezičnemu Trumpu predstavlja teksaški sentor Ted Cruz.

Ameriško predvolilno ozračje pa periodično ogrevajo tudi objave elektronskih sporočil demokratske kandidatke Hillary Clinton iz časa, ko je bila še zunanja ministrica. V zadnjem paketu sporočil, ki jih je po ukazu sodišča v javnost poslalo ameriško zunanje ministrstvo, je več kot tisoč dvesto dokumentov. Ti med drugim razkrivajo, da nemška kanclerka Angela Merkel ni bila nič kaj navdušena nad Barackom Obamo, za katerega je menila, da krši vse norme političnega obnašanja, ki jih sama ceni. Obama pa naj bi razočaral tudi znanega demokratskega političnega donatorja Georga Sorosa, ki obžaluje da leta 2008 ni podprl Clintonove.

Iz ZDA v srednjo Afriko. Ruandski predsednik Paul Kagame je pričakovano napovedal kandidaturo za še tretji mandat na predsedniških volitvah leta 2017. Ponovno kandidaturo mu omogačajo ustavne spremembe, ki jih je na decembrskem refrendumu potrdilo ruandsko ljudstvo. Po novih določilih bo lahko Kagame ob možni izvolitvi prevzel sedemletni mandat, po njem pa še dva pet letna. Zahodne države predsedniku sicer očitajo samodržstvo, vendar Kagame odgovarja, da na vrhu države uživa polno podoro naroda.

Mednarodni pregled zaključujemo na Kitajskem. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je v obvestilu za javnost sporočilo, da načrtuje gradnjo letalonosilke, katere uporabljena tehnologija bo izključno domačega izvora. Kitajska sicer v svoji floti že ima eno letalnosilko, ki jo je odkupila od Ukrajine kot ostanek sovjetskega arzenala. Kitajska zaradi teženj po ekspanziji v Južnokitajskem morju vztrajno krepi svojo pomorsko vojaško moč. Kdaj pa bo ladja prišla v rabo, še ni znano.

Slovenija z današnjim dnem prevzema članstvo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice, v katerega je bila izvoljena za obdobje treh let. Sporna rezalna žica na naši južni meji slovenskim diplomatom ne bi smela povzročati pretiranih zadreg. V Svetu namreč trenutno  sedijo sporne države, kot so Etiopija, Venezuela in Združeni arabski Emirati, lani pa je OZN pritegnil nemalo nezaželene publicitete, ko je Svetu za človekove pravice predsednikoval predstavnik Savdske Arabije.

 

OFF sta pripravila Jošt in vajenec Gal.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.