Izraelska vojska je s tanki obkolila indonezijsko bolnišnico na severu Gaze in ubila vsaj dvanajst Palestincev. Z obstreljevanjem bolnišnice je okupatorska vojska začela ponoči, najprej se je lotila kirurškega oddelka. Vsakogar, ki je bolnišnico skušal zapustiti, je izraelska vojska ustrelila. V bolnišnici je okrog 150 pacientov, 100 zdravstvenih delavcev in več kot tisoč ljudi, ki so v njej poiskali zatočišče. Iz Al Šife, največje bolnišnice v Gazi, so medtem evakuirali 28 od 31 nedonošenčkov, ki so jih prepeljali v Egipt. Po izraelskem napadu na bolnišnico je v njej umrlo osem nedonošenčkov, še dva pa sta umrla pred evakuacijo. Poleg tega je včeraj iz Gaze v Egipt prispelo 61 bolnikov z rakom in okrog petdeset njihovih družinskih članov. Turški zdravstveni minister Fahrettin Koca je napovedal, da bodo bolnike odpeljali v Turčijo. Iz izraelske vojske, ki v mestu Gaza na severu nadaljuje operacije okrog bolnišnic, so v petek sporočili, da bodo z operacijo nadaljevali tudi na jugu okupirane enklave - torej na območju, kamor so palestinskim civilistom ukazali umik s severa. Vrh vsega so Gazo med vikendom zajeli nalivi, ki so privedli do poplav in znižanja temperatur, to pa je ogrozilo njene prebivalce, ki so zaradi izraelske ofenzive zapustili domove brez zaščite pred dežjem in nizkimi temperaturami.

Ljudska banka Kitajske je s centralno banko Saudove Arabije sklenila šest milijard evrov vreden dogovor o izmenjavi valut.  Namen dogovora je spodbujanje trgovine in investicij med državama, posebej nedolarske trgovine. Savdska podjetja bodo tako v naslednjih treh letih, ko bo pogodba veljala, s Kitajsko lažje trgovala v kitajskih juanih namesto v dolarjih. Saudova Arabija je največja izvoznica nafte na Kitajsko, državi pa sodelujeta tudi v sklopu kitajske pobude En pas, ena cesta. Ljudska banka Kitajske, ena štirih velikih kitajskih komercialnih bank, je svojo podružnico v Rijadu odprla v začetku septembra. 

V drugem krogu argentinskih predsedniških volitev je s skoraj 56 odstotki glasov zmagal desničarski libertarec Javier Milei. V prvem krogu je največ glasov dobil peronistični kandidat Sergio Massa . Massa, ki je bil v zadnji vladi gospodarski minister, je poraz že priznal. Milei je v kampanji rad nastopal z motorno žago v rokah, obljublja pa ukinitev centralne banke in argentinskega pesa ter znižanje državne porabe, kar pomeni nadaljno privatizacijo gospodarstva. To je po njegovem rešitev za znižanje okrog 150-odstotne inflacije in zmanjšanje državnega dolga, katerega večji del je v ameriških dolarjih. Zmaga Mileia je udarec za peronistične stranke, iz katerih so bili vsi argentinski predsedniki zadnjega tisočletja z izjemo dveh. Mileijeva volilna koalicija Svoboda gre naprej je v spodnjem domu parlamenta 22. oktobra dobila 38 poslancev, za večino pa potrebuje 129 glasov, zato bo Milei moral oblikovati koalicijsko vlado. 

Britansko-švicarsko naftno podjetje Klesch group Holding je začelo arbitražo proti Evropski komisiji, Nemčiji in Danski zaradi davka na presežne dobičke. Evropska komisija je lani obdavčenje presežnih dobičkov državam priporočila za spopadanje z energetsko draginjo. Nemčija in Danska sta uvedli 33-odstotni davek na presežne dobičke, zaradi česar naftno podjetje zahteva odškodnino v vrednosti vsaj 95 milijonov evrov. Arbitražne tožbe zasebnim korporacijam omogoča Pogodba o energetski listini, sklenjena v devetdesetih letih z namenom zaščite zahodnih investicij v nekdanjem vzhodnem bloku. Arbitraže potekajo na posebnih tribunalih, onkraj državnih sodišč.

V Rimu, Benetkah in drugih italijanskih mestih so se čez vikend zbrali protestniki proti femicidu. Včeraj je nemška policija aretirala 22-letnega Italijana, ki je zbežal po domnevnem umoru nekdanje 22-letne partnerke Giulie Cecchettin. Njeno truplo je italijanska policija našla v soboto zjutraj, osumljeni nekdanji partner pa naj bi jo večkrat zabodel v obraz in vrat. Feministična organizacija Niti ženska manj, ki je organizirala sobotni protest v Rimu, je za prihajajoči petek napovedala še en protest. V petek soboto je tudi mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Premierka Georgia Meloni je napovedala, da bo senat v sredo obravnaval zakon o čustveni izobrazbi za odstranitev kulture patriarhata, potem ko ga je že potrdil spodnji dom parlamenta. Zakon povečuje sredstva za načrt boja proti nasilju in za zaščito žensk, ki so žrtve partnerskega ali družinskega nasilja, in uvaja obvezno 20-dnevno aretacijo za vse nasilne partnerje, ki so zasačeni med izvajanjem nasilja. Poleg tega je vlada ministrstvu za enake možnosti in družino naložila pripravo ozaveščevalne akcije o partnerskem nasilju v šolah. Giulia Cecchettin je 53. žrtev femicida v Italiji letos. 

Komisija za preprečevanje korupcije je zoper premierja Roberta Goloba uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na notranjem ministrstvu. Bobnar je prijavo zaradi očitkov o političnih pritiskih na policijo podala konec lanskega decembra, ko je tudi odstopila s funkcije notranje ministrice. O pritiskih je spregovorila tudi konec oktobra na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije in drugih državnih organov. 

Civilna iniciativa za ohranitev Želodnika nasprotuje prodaji in pozidavi območja Želodnika v Domžalah. Območje je v lasti Slovenskega državnega holdinga, ki bo v petek po izklicni ceni treh milijonov evrov in pol začel z dražbo za območje. V društvu Terra Anima, v katerem iniciativo predstavljajo, nasprotujejo gradnji industrijske cone in ceste, ki bi povezovala gorenjsko in štajersko regijo, na območju. Zakaj iniciativa nasprotuje gradnji, pove Špela Kaplja iz društva Terra Anima. 

Izjava

Peticijo, pod katero so zbrali prek 800 podpisov, so v društvu naslovili na občino Domžale in na ministrstvo za infrastrukturo ter ministrstvo za naravne vire in prostor. Z njo želijo doseči prekinitev prodaje in pozidave območja. Kot alternativno lokacijo za poslovno cono so predlagali degradirana in opuščena območja. Vlada je sicer z uredbo letošnjega aprila ustanovila Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne, vendar pobudniki peticije trdijo, da zaradi načrtovanih gradenj območja niso vključili v zaščiteno Naturo 2000. Poslovna cona sicer ni prva okolju nevarna gradnja na območju.

Izjava

OFF je pripravil vajenec David, mentorirala je Neva.

Vir fotografije: STA