Na nedeljskih volitvah v Grčiji, na katerih se je odločalo o tem, ali bo država ohranila politiko prejemanja evropskih posojil in z njimi povezanih varčevalnih ukrepov ter ostala v evroobmočju, je največ glasov prejela konzervativna stranka Nova demokracija, ki podpira načrte Evropske unije za tako imenovano reševanje zadolžene države. 29,7 odstotkov glasov jim skupaj z zakonom, ki zmagovalcu volitev dodeli dodatnih 50 sedežev v 300 članskem parlamentu, zagotavlja 129 parlamentarnih sedežev. Sledila sta proti varčevalna Syriza z 26,9 odstotki in 71 sedeži ter socialistični Pasok z 12,3 odstotki in 33imi sedeži v parlamentu. Vodja Syrize Alexis Tsipras je dejal, da njegova stranka ne bo vstopila v koalicijo in da bo namesto tega postala močan glas proti evropskim posojilom in varčevalnim ukrepom iz opozicije. Ostale stranke, ki v tej odločilni točki nasprotujejo dosedanji politiki Grčije in Evropske unije, so poleg Syrize skupno prejele med 60 in 70 parlamentarnih sedežev, med njimi pa najdemo tudi skrajno desno Zlato zoro, ki je prejela 6 odstotkov glasov. Izid volitev je pokomentiral Igor Pribac, profesor politične filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Profesor Pribac še o morebitni koaliciji in stanju grške politične elite:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

V Franciji so včeraj po drugem krogu parlamentarnih volitev z absolutno večino zmagali francoski socialisti. Stranka francoskega predsednika Francoisa Hollanda ob teh izidih volitev ne potrebuje podpore drugih strank na levici, kot so Zeleni in Leva fronta. V 577-članskem parlamentu bodo socialisti imeli 289 sedežev, največja opozicijska stranka, Zveza za ljudsko gibanje, pa bo imela 220 sedežev. Prvič po letu 1998 se je v parlament uvrstila tudi skrajno desna stranka, Nacionalna fronta z voditeljico Marie Le Pen. Dobila naj bi od dva do štiri poslanske sedeže.

V Švici, državi, ki je sicer znana po številnih referendumih, se je politični veter obrnil. Na včerajšnjem referendumu so se volivci s 75,2-odstotno večino odločili, da je število referendumov potrebno zmanjšati. S tem so podprli slogan Švicarske narodne stranke: »Preveč demokracije ubija demokracijo.« Po prejšnji zakonodaji je bilo za referendum potrebnih 50.000 podpisov, po novem pa bo za izvedbo le-tega potrebnih 100.000 podpisov.

Ameriški aktivist David Bronner, direktor kozmetičnega podjetja v Združenih državah, je v ponedeljek zjutraj pred Belo hišo v Washingtonu začel s protestom v podporo kultiviranju industrijske konoplje. Na trgu pred predsedniško palačo se je zaprl v jekleno kletko, kjer namerava vzgojiti sporno rastlino. Bronner si je pripravil vse potrebno, da bo v kletki preživel potreben čas, ki ga konoplja potrebuje do polne rasti. Trdi, da industrijsko konopljo, ki jo vzgaja za potrebo proizvodnje olja in mila in ki je na ravni zvezne zakonodaje prepovedana, ne bi smeli obravnavati kot enako konoplji, gojeni zavoljo psiho-aktivnih snovi. Po vladnih obtožbah naj bi Bronner imel v posesti 4,5 kg marihuane, za kar ga čaka obtožnica na sodišču, on pa se je odločil, da z javnim protestom opozori na problematiko Ameriške politike zoper industrijsko konopljo. Po zadnjih poročilih so sicer kletko že oblegali policisti in gasilci, ki nameravajo vdreti vanjo in Bronnerja pridržati.

Etiopska vlada prisilno preseljuje več 10 tisoč ljudi. Namen preseljevanja je sprostitev prostora za namen sladkornih plantaž. Le-te bodo locirane v dolini Omo, kjer bo tudi postavljen sporen jez. Jez naj bi bil četrti največji na svetu, njegovo delovanje in proizvodnja sladkorja naj bi dvignila gospodarsko rast države. Ocena organizacije Human Rights Watch je, da naj bi bilo s posegom v dolino Oma prizadetih okoli 550.000 ljudi.

Včeraj se je iztekel rok, do katerega bi Termoelektrarna Šoštanj morala dobiti državno poroštvo za šesti blok. Tega zaenkrat še ni, zato je zdaj odvisno od Alstoma, ali bo takoj ustavil delo na gradbišču. Uprava Teša upa, da bo francoska multinacionalka Alstom zdržala brez poroštva do 22. junija, saj bo 21. junija zasedal odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko. Dela na gradbišču zaenkrat potekajo nemoteno, čeprav naj bi bilo danes zjutraj tam 50 delavcev manj. Medtem se ta, že tako drag projekt še draži. Suspenz pogodbe bi v enem mesecu prinesel dodatnih 10 do 20 milijonov stroškov.

Na pobudo Vilija Kovačiča, neumornega aktivista iz društva „Davkoplačevalci se ne damo“, so pri OLAF-u, Evropskem protikorupcijskem uradu, po analizi informacij sprejeli odločitev, da bodo izvedli preiskavo možne korupcije pri gradnji šestega bloka elektrarne. Več o tem na je povedal Vili Kovačič:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

OFF je pripravil vajenec Marko.