Prebivalci Gaze si lahko obetajo nekaj ur več električne energije dnevno. Hamas, ki ima oblast v Gazi, in Egipt sta namreč sklenila dogovor o dobavi približno milijon litrov nafte prek prehoda Rafah. Na ta način bo edina elektrarna na območju Gaze po 17. aprilu spet lahko začela obratovati. Hamas je takrat ostal brez potrebne nafte, ker je Turčija prenehala z dobavo tega energenta, od palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu pa Hamas nafte zaradi njenega dodatnega obdavčenja naj ne bi mogel odkupiti. Prebivalci območja so več kot mesec dni s pomočjo iz osovraženega Izraela imeli na voljo približno šest ur elektrike dnevno. Oblasti v Ramali pod vodstvom Fataha pa so v zadnjih dneh pritisk na Hamas zaostrile s prenehanjem financiranja energije iz Izraela. Tako je območje Gaze ostalo s povprečno dvema urama umetne svetlobe dnevno. Zasilni izhod je Hamas očitno našel prek Egipta. Pred dvema tednoma so se predstavniki Hamasa v Kairu sestali z egiptovskimi oblastmi. Po poročanju londonskega časnika Asharq al-Awsat naj bi Egipt zahteval prekinitev odnosov Hamasa z Muslimansko bratovščino, večji nadzor na meji med Gazo in Egiptom ter redno obveščanje o vseh informacijah, ki so povezane z Egiptom. Ni znano, ali je na zahteve Egipta Hamas pristal, a videti je, da se z začetkom dobavljanja nafte odnosi med egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom el-Sisijem in Hamasom izboljšujejo. Kljub temu, da Egipt Hamas kot palestinsko krilo Muslimanske bratovščine še vedno obravnava kot teroristično organizacijo.

Nemški parlament pa je potrdil odločitev obrambnega ministrstva, po kateri se nemške letalske enote umikajo iz vojaške baze Incirlik v Turčiji. Po novem bo 260 vojakov, ki izvajajo operacije proti Islamski državi, nameščenih v jordanskem mestu Azraq. Preselitev naj bi trajala približno tri tedne. Odločitev obrambnega ministrstva je sledila turškemu omejevanju obiska baze s strani nemških poslancev.

Potem ko so v zadnjih dneh zaradi obtožb o nepotizmu in nenamenski porabi sredstev iz nove francoske vlade odstopili štirje ministri, je predsednik Emmanuel Macron izbral nove. Nekdanjega pravosodnega ministra Francoisa Bayrouja je zamenjala Nicole Belloubet, ustavna pravnica in v preteklosti svetnica v regiji Tolouse. Ministrstvo za obrambo je prevzela Florence Parly, ki je od leta 2000 do 2002 služila pod socialistično vlado Jacquesa Chiraca. Annick Girardin, ki je delovala pod vlado Francoisa Hollanda, bo zadolžena za čezmorske teritorije Francije. Diplomatka Nathalie Loiseau pa bo skrbela za evropske zadeve.

V nekdanji francoski koloniji Mali pa je medtem vlada oznanila, da referenduma o ustavnih spremembah, s katerimi bi zakonodajna oblast dobila še zgornji dom, ne bo 9. julija, kot je bilo napovedano. Razlogov za odločitev vlada ni podala, ravno tako pa ni določila novega datuma referenduma. Predsednik države Ibrahim Boubacar Keïta bi po spremenjeni ustavi imenoval tretjino senatorjev, kar naj bi predstavnike zagotovilo tudi Tuaregom, ljudstvu na severovzhodu države. Tem po proporcionalnem sistemu v parlament ne uspe izvoliti svojih predstavnikov, saj v državi živi približno pol milijona Tuaregov od skupno 17,6 milijonov prebivalstva. Opozicija je proti ustavnim spremembam organizirala proteste in nasprotovala večanju moči predsednika ter trdila, da izvedba referenduma ni mogoča zaradi nevarnih razmer v državi. Več o predreferendumskem dogajanju v Maliju pa lahko slišite v včerajšnji Južni hemisferi.

Ruski naftni gigant Rosneft je oznanil nakup 49-odstotnega deleža indijskega državnega naftnega podjetja Essar Oil. Rosneft s tem letos načrtuje povečati prodajo refinirane nafte za 20 odstotkov. V zadnjem letu sta Rosneft in Essar Oil v indijski maloprodajni naftni trg vložila že 13 milijard dolarjev. Prav tako Rosneft načrtuje dobavo zemeljskega plina indijskim gospodinjstvom.

Norveško naftno ministrstvo pa je začelo s podeljevanjem licenc za nova črpališča nafte. Kar 93 črpališč bo na območju Barentsovega morja, devet pa v Norveškem morju. Oblasti ocenjujejo, da se v Barentsovem morju nahaja za 18 milijard sodčkov nafte. Načrti o novih črpališčih na območjih, med katerimi so bila nekatera do nedavnega prekrita z ledom, so vzbudili nasprotovanje okoljevarstvenih organizacij. Te trdijo, da Norveška z odprtjem novih črpališč ne bo izpolnila svojih zavez iz pariškega sporazuma.

Projekt Magne Steyr v Hočah dosega naslednjo stopnjo dovršitve. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sklad kmetijskih zemljišč in Perutnina Ptuj so namreč dosegli dogovor, po katerem bo 34 hektarjev zemljišč Perutnine Ptuj namenjenih kmetom, ki bodo zemljo izgubili zaradi Magninega projekta. Perutnina Ptuj naj bi se odpovedala zemljiščem v občini Rače-Fram, ki jih ima v zakupu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Občina Rače-Fram meji na občino Hoče-Slivnica, kjer bo Magna, kot kaže, gradila svoj avtomobilsko-lakirniški obrat, če seveda pridobi okoljevarstveno dovoljenje.

Inštitut za študije prekariata je izdal zbornik z naslovom “Skozi oči prekariata: brez konsenza”. Zbornik združuje intervjuje na temo prekarnosti z osebami iz politike, akademije, civilne družbe in kulture. Vsebino predstavi Črt Poglajen, avtor zbornika in direktor inštituta:

Izjava

Poglajen doda še, kakšen je glavni zaključek, ki se je izkristaliziral skozi intervjuje, in sicer, da ni soglasja, kaj sploh je prekarnost:

Izjava

*Posnetek oddaje z izjavama bo na voljo po ureditvi tehničnih težav.