Po enajstih dneh napadanja Gaze je sklenjeno premirje. To naj bi začelo veljati danes zgodaj zjutraj, a novinarji iz Palestine na družbenem omrežju Twitter poročajo, da so se ustavili samo letalski napadi izraelskega letalstva. V enajstih dneh, odkar potekajo spopadi, je umrlo najmanj 230 Palestincev, Izrael pa je utrpel 12 smrtnih žrtev.  Hamas je premirje razglasil za zmago za palestinsko ljudstvo. Pred manj kot uro pa so po spletu začeli krožiti posnetki izraelske vojske, ki je ponovno vstopila na območje mošeje Al Akse in napadla udeležence petkove  molitve z zvočnimi granatami in solzivcem. 

Evropski parlament in države članice so se dogovorili o tako imenovanem zelenem potrdilu. To bodo lahko pridobili prebivalci Unije, ki so bili cepljeni proti covidu-19, ki so bolezen preboleli ali pa imajo negativen izvid testa. Potrdilo bodo predvidoma uvedli konec junija, pred začetkom turistične sezone. Tako bodo tisti s potrdilom sedaj pridobili QR-kodo, ki bo omogočila vpogled v zdravstveni status imetnika po vsej Evropski uniji. Glede na to, da gre za priporočilo in ne za zavezujoč ukrep, bodo članice lahko posamično uvajale dodatne omejitve, kot sta karantena in testiranje. Dodatne ukrepe bodo morale sicer posredovati Evropski komisiji najmanj 48 ur pred uvedbo. S tem bo EU odprla meje tudi za potnike iz drugih držav, ki so v celoti cepljeni vsaj 14 dni pred prihodom. Članice so se dogovorile tudi o dvigu meje, ob kateri članico razglasijo za nevarno območje glede na število okuženih. Po novem bo tako država še vedno na zelenem seznamu, če bo okuženih manj kot 75 na sto tisoč prebivalcev, medtem ko je trenutna meja 25. Članice so se dogovorile tudi o tako imenovani zasilni zavori, ki pride v poštev ob poslabšanju razmer v kakšni tretji državi. Zasilna zavora bo članici dovolila takojšnjo prepoved vseh potovanj iz te tretje države. Ta sicer ne bi veljala za državljane EU in tiste, ki že dolgo prebivajo v njej, bi pa bili ti napoteni v karanteno, četudi so cepljeni. 

Evropski parlament je ratifikacijo prostotrgovinskega sporazuma s Kitajsko, ki ga je Evropska komisija po sedmih letih pogajanj s Pekingom sklenila decembra lani, razglasil za zamrznjeno. Razlog seveda ni bilo nasprotovanje deregulaciji in globalni konkurenci glede cene dela, temveč so do tega privedle kitajske sankcije proti nekaterim članom parlamenta, ki jih je Kitajska sprejela kot odgovor na evropske sankcije zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic pripadnikov muslimanske manjšine Ujgurov. Izid glasovanja, ki ga je podprlo 599 poslancev in zavrnilo le 30, sicer nima zakonske teže, a napoveduje ovire pri končni ratifikaciji prostotrgovinskega sporazuma s Kitajsko, ki jo mora Evropski parlament sprejeti, preden bo sporazum stopil v veljavo.

Nemška vlada se je odločila, da bo z začetkom prihodnjega leta prepovedala prakso zakola moških piščancev. Samci so namreč za piščančje farme neuporabni, saj ne valijo jajc in so manj primerni za gojenje za meso. Zato piščance, takoj ko se izvalijo, sortirajo po spolu, samce pa zakoljejo, bodisi z ogljikovim dioksidom bodisi z drobilnikom. V Nemčiji tako zakoljejo okoli 45 milijonov piščancev na leto, kar je ministrica za kmetijstvo Julia Klöckner označila za etično nesprejemljivo, še večjo težo pa ima sodba ustavnega sodišča, ki je prakso leta 2019 razglasilo za dopustno zgolj v prehodnem obdobju. Prepoved zakola pa ne pomeni, da bodo piščančje farme začele vzgajati tudi neproduktivne samce. Nemško kmetijsko ministrstvo je namreč financiralo razvoj tehnologije, s katero je mogoče ugotoviti spol zarodkov še v jajcih in ki je pripravljena za uporabo na farmah od leta 2017. Stroj z laserjem v jajce izvrta luknjico, skozi katero jajce osvetlijo od znotraj. Z analizo tega, kako se svetloba razprši na celicah krvi zarodka, je mogoče ugotoviti spol že pri tri dni starem jajcu. Ta jajca se nato lahko uporabijo v prehranski industriji in za živalsko krmo. 

Med vojaško vajo oboroženih sil držav NATA, ki trenutno poteka po več koncih Slovenije, predvsem pa na vadbišču na Počku, je španski vojni helikopter Eurocopter Tiger včeraj zadel ob daljnovod v bližini Krškega. Helikopter se je vračal s Počka, kjer se urijo tako imenovani častniki za navajanje združenega ognja. Vzroki nesreče niso znani, raziskala pa jih bo komisija za letalske nesreče in incidente vojnih letal. Zaradi nesreče sta Krško in okolica ostala brez elektrike. Helikopter, ki je trčil v daljnovod, je opremljen z rezalci žic, ki helikopter v takšnih primerih rešijo z rezanjem daljnovoda. Vaja Jadranski udar poteka v okviru več mesecev trajajočih vojaških vaj Defender Europe 21, na katerih simulirajo izbruh vojnega žarišča na Balkanu, v katerem nato posreduje NATO iz svojih baz po Evropi.  

Od sobote naprej bo dovoljeno zbiranje ljudi na javnih shodih in dogodkih, pri katerih je organizator znan. Tako ni več omejitve na 50 udeležencev. Število oseb v zaprtih prostorih  in tudi na odprtem bo omejeno na enega udeleženca na 10 kvadratnih metrov, razen če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva. Medsebojna razdalja med udeleženci iz neskupnega gospodinjstva mora še vedno biti najmanj meter in pol. V zaprtih prostorih je maska prav tako še vedno obvezna. Odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom in odlok o začasnih omejitvah kolektivnega uresničevanja verske svobode v Sloveniji sta še v veljavi, sicer pa so ob pogoju obveznega testiranja dodani tudi tisti, ki so cepljeni samo enkrat.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti referenduma v Rogaški Slatini glede postavitve razglednega stolpa. Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu naknadnega referenduma, ki je potekal na vrhuncu epidemije, 13. decembra lani, je dala članica občinskega sveta iz vrst SD-ja, Andrejka Flucher. Menila je namreč, da dan glasovanja v okoliščinah epidemije ni bil skladen z državno ureditvijo. Mnenje o izvedbi referenduma v takratnih okoliščinah je takrat podal tudi NIJZ. Na referendumu so občani potrdili gradnjo 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal.