Kenijske varnostne sile so ponoči prevzele nadzor nad nakupovalnim središčem Westgate v prestolnici Nairobi, ki so ga v soboto zajeli pripadniki somalijske islamistične milice al Šabab. Kenijska vojska, ki so ji na pomoč priskočile tudi izraelske, britanske in ameriške sile, je nakupovalno središče, v katerem je med 12 in 15 ugrabiteljev zadrževalo več kot sto talcev, oblegala skoraj tri dni, v silovitih spopadih, ki so izbruhnili, pa so uporniki pobili najmanj 62 ljudi, ob tem pa naj bi jih bilo ranjenih najmanj 200. Pripadniki milice al Šabab, sicer tesno povezane z Al Kajdo, so se nazadnje poskušali rešiti z zažigom objekta, a ga je vladnim silam uspelo ukrotiti, ponoči pa tudi vdreti v trgovski center. Večino napadalcev, med katerimi je veliko tujcev, so oblasti uspele obvladati, po zadnji poročilih pa naj bi se kenijski vojaki borili le še z dvema upornikoma, ki sta se zatekla v igralnico v najvišjem nadstropju trgovskega centra. Oglasili so se tudi uporniki in sporočili, da naj bi v stavbi še vedno zadrževali talce.

Po navedbah kenijskih virov naj bi šlo v tem primeru za najhujši teroristični napad v državi po letu 1998, ko je v napadu na ameriško veleposlaništvo, prav tako v Nairobiju, umrlo 200 ljudi. Z napadom, v katerem so uporniki selektivno obračunavali z vsemi nemuslimani, naj bi se milica Al Šabab maščevala za vdor kenijske vojske v Somalijo leta 2011, kjer so se borili proti islamistom. Kenijske sile so na jugu Somalije sicer še vedno nameščene.

V New Yorku se začenja splošna razprava 68. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, na kateri se bodo zvrstili govorniki 193 držav članic. Glavna tema letošnje splošne razprave so razvojna vprašanja po letu 2015, ko se izteče obdobje uresničevanja razvojnih ciljev iz prejšnje deklaracije, imenovane deklaracija tisočletja, po pričakovanjih pa bodo sogovorniki razpravljali predvsem o Siriji, saj mora Varnostni svet potrditi načrt za uničenje sirskega kemičnega orožja. Poleg splošne razprave so napovedana tudi dvostranska srečanja, med katerimi je gotovo snidenje ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja z iranskim kolegom Mohamedom Javed Zarifom, s katerim naj bi govorila o iranskem jedrskem programu. Šlo bo za najvišje srečanje med Iranom in Združenimi državami Amerike v zadnjih 30 letih. Slovenija bo v New Yorku kandidirala za članstvo v Svetu za človekove pravice od leta 2016 do 2018, zastopala pa jo bosta predsednik Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec.

Inšpektorji Združenih narodov, pristojni za kemično orožje, naj bi se vrnili v Sirijo. Možnost vrnitve inšpektorjev v Sirijo je naznanil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov in ob tem izrazil zadovoljstvo, da so bila v Združenih narodih uslišana prizadevanja Rusije, naj inšpektorji preverijo še druge obtožbe o uporabi kemičnega orožja v sirskem državljanskem konfliktu. Prvič so se neodvisni strokovnjaki v Siriji mudili avgusta, ko so preverjali obtožbe o uporabi kemičnega orožja na obrobju Damaska 21. avgusta. V septembrskem poročilu so povzeli, da je bilo v tem primeru dejansko uporabljeno kemično orožje, a krivde za uporabo smrtonosnega sarina niso naprtili nobeni od sprtih strani. Inšpektorska ekipa je že takrat poudarila, da gre za vmesno poročilo, saj je obtožb o uporabi kemičnega orožja v Siriji 14, nanašajo se na obe strani, vsa pa še zdaleč niso preiskana. Skupina inšpektorjev naj bi se v sirsko prestolnico podala že jutri. Namestnik ruskega zunanjega ministra Rjabkov je ob tem dopustil možnost, da bi Rusija pristala na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji, ki bi omenjala možnost uporabe sankcij proti državi v skladu s 7. poglavjem Ustanovne listine Združenih narodov. To poglavje v skrajnem primeru dopušča uporabo vojaške sile proti kaki državi.

Vodja libanonskega gibanja Hezbolah Hassan Nasrallah je zanikal navedbe sirske opozicije, da so jim oblasti v Damasku prepustile zaloge kemičnega orožja, in se tako izognil predaji le-tega pod mednarodni nadzor, s čimer se je Asadov režim načeloma strinjal. Nasrallah je obtožbe sirske opozicije označil za smešne, navedbe o prenosu kemijskega orožja iz Damaska k Hezbolahu pa je posredno zanikal tudi izraelski general, delujoč na mejnem področju s Sirijo Yair Golan, ki je zatrdil, da po izraelskih podatkih libanonsko šiitsko gibanje od Al Asada v zameno za pomoč v sirskem konfliktu ni zahtevalo kemičnega orožja.

Ruski preiskovalni odbor je proti aktivistom nevladne organizacije Greenpeace zaradi protesta na naftni ploščadi ruskega naftnega podjetja Gazprom sprožil kazensko preiskavo zaradi piratstva, za katerim stoji organizirana skupina. Kot je poudaril tiskovni predstavnik preiskovalnega odbora Vladimir Markin, bo obtožnica sprožena proti vsem protestnikom, ki so napadli naftno ploščad Piraslomnaja v Barentsovem morju. Zaenkrat še ni znano, ali so ruske oblasti s tem mislile na vseh 30 aktivistov, ki so sodelovali pri protestu proti črpanju nafte v občutljivem naravnem okolju, ali le proti finskemu in švicarskemu predstavniku Greenpeacea, ki sta se edina uspela povzpeti na naftno ploščad sredi Arktike in so ju oblasti aretirale takoj. Po mnenju Greenpeacea je bilo ukrepanje ruskih oblasti nezakonito, saj se je ladja nahajala v mednarodnih vodah, ruske oblasti, ki obljubljajo, da bodo aktivistom sodile v skladu z ruskim in mednarodnim pravom, pa trdijo, da je Greenpeaceova ladja Arctic Sunrise, s katere so izvršili akcijo, plula v izključni gospodarski coni Rusije.

Grčijo je zajela še druga 48-urna stavka javnega sektorja, s katero zaposleni v javni upravi izražajo nestrinjanje z vladnimi varčevalnimi načrti. Zaradi stavke je ohromljeno delo ministrstev, davčnih uradov, šol in mestnih uprav, znova pa so delo začasno odložili tudi zaposleni v zdravstvenih in pokojninskih skladih, zdravniki v javnih bolnišnicah pa obravnavajo le nujne primere. Stavkajočim so se solidarnostno pridružili tudi v nekaterih drugih poklicih – novinarji bodo danes na radijih in televiziji med 10. in 13. uro predvajali le novice, povezane s stavko javnih uslužbencev. Grška vlada sicer v sklopu novih varčevalnih ukrepov načrtuje do leta 2014 odpustitev 15.000 javnih uslužbencev, od tega 4.000 še letos.

Državni zbor je opravil prvo obravnavo predloga zakona o povračilu škode izbrisanim, ki med drugim 10.000 opravičencem pripisuje možnost pavšalne odškodnine v višini 40 evrov za mesec izbrisa, v primeru tožbe proti državi pa do 2 in pol-krat več. Predlog, ki so ga predstavniki izbrisanih in več pravnih strokovnjakov označili za nesprejemljivega, so v prvem branju podprle vse koalicijske poslanske skupine in opozicijska SLS, predlogu pa v tej fazi niso nasprotovali niti v SDS in Nsi. Skoraj vse vladne stranke pričakujejo , da bo predlog v nadaljnji proceduri dopolnjen, v smeri, ki bi izbrisanim zagotovila dostojnejšo odškodnino in razširila nabor upravičencev. Da bi o višini odškodnine veljalo ponovno razmisliti, pa se je po razpravi prvič strinjal tudi predlagatelj notranji minister Gregor Virant, a takoj na to pripomnil, da bo trd oreh.

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je predstavilo svoj pogled na aktualne zdravstvene razmere v Sloveniji in predstavilo predloge za spremembe na področju zdravstvene politike. Govorili smo s predsednico gibanja Julijano Bizjak Mlakar, ki je opozorila, ...

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.