Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je sporočil, da novi vojni načrt izraelske genocidne vojske zdaj kot enega od ciljev zajema tudi omogočanje varnega naseljevanja območja pri izraelsko-libanonski meji. Izraelska vojska se namreč na območju severnega Izraela in južnega Libanona spopada s šiitskim gibanjem Hezbollah. Ali vojni cilji vključujejo tudi izraelski napad na Libanon z izgovorom uničenja nasprotnih milic, Netanjahu ni sporočil. Med vsemi grožnjami z eskalacijami konfliktov iz varnih zavetišč je včeraj v Gazi izraelska vojska nadaljevala z genocidom in z zračnim napadom na začasno begunsko taborišče Nuseirat ubila 16 ljudi, od tega pet žensk in štiri otroke.

Izraelski medij Haaretz poroča, da izraelska vojska pri izvrševanju genocida v Gazi izrablja tudi prosilce za azil, ki večinoma prihajajo iz Sudana in Eritreje. Prosilci za azil po poročanju medija v zameno za sodelovanje v genocidu dobijo dovoljenje za stalno prebivališče v Izraelu, kar bi izraelske oblasti podelile le manj kot odstotku prosilcev. Izraelska organizacija Dežurna telefonska linija za begunce in migrante sicer opozarja, da še niso zasledili primera, kjer bi izraelska vojska dejansko izpolnila obljubo in beguncem zagotovila stalno prebivališče.

Ruski predsednik Vladimir Putin je z odlokom ukazal povečanje števila vojakov za 180 tisoč. Gre za tretje povečanje števila vojakov od začetka posebne vojaške operacije v Ukrajini, kot imenuje invazijo na Ukrajino, s katero je Rusija začela februarja 2022. Tako bo ruska vojska skupno štela milijon in pol vojakov, kar jo bo uvrstilo na drugo mesto glede številčnosti vojakov. Večjo vojsko ima zgolj Kitajska, ki šteje dobra dva milijona aktivnih vojakov in pol milijona rezervistov. Rusi se želijo približati tem številkam, saj odlok, ki bo prišel v veljavo s prvim decembrom, kot končno število predvideva 2,3 milijona vojakov skupaj z rezervisti.

Portugalska vlada je v sklopu mehanizma civilne zaščite Evropske unije Evropsko komisijo zaprosila za pomoč pri boju proti gozdnim požarom, ki divjajo v regiji Aveiro južno od Porta. Evropska komisija bi v okviru mehanizma lahko pomagala z dodatnimi gasilci, gasilnimi letali, helikopterji in satelitskimi posnetki Evropske vesoljske agencije za sledenje požarom. Težave s posledicami podnebnih sprememb pa imajo tudi na drugem koncu Evrope. Na Poljskem je predsednik vlade Donald Tusk včeraj razglasil tridesetdnevno obdobje izrednih razmer, a ne zaradi požarov, ampak zaradi poplav. Izredne razmere veljajo za regije Spodnja Šlezija in Opoljsko ter Šlezijsko vojvodstvo.

Grška vlada je za eno leto suspendirala izdajanje dovoljenj za kratkoročno oddajanje apartmajev v prvih treh okrožjih Aten. S tem ukrepom vlada poskuša reševati stanovanjsko krizo in hkrati zmanjšati pritisk na državno infrastrukturo. Vlada je sprejela tudi zakon, ki turistom nalaga do osem dodatnih evrov turistične takse, denar pa bodo porabili za pomoč pri naravnih nesrečah ter za izboljšanje turistične infrastrukture. Dodatne takse bodo morali plačati tudi obiskovalci križarjenj, ki se bodo želeli izkrcati na priljubljenih otokih. Za otok Santorini bo na primer taksa znašala dvajset evrov, za manj turistično oblegane otoke pa pet evrov.

Od suspendiranja izdajanja dovoljenj do suspendiranih novičk. Odstopila je celotna uprava kuvajtske nogometne zveze. Razlog za odstop so težave z vstopnicami in logistiko na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo proti Iraku pred enim tednom. Na tekmo je namreč prišlo večje število navijačev brez vstopnic, hkrati pa so navijači z vstopnicami ostali zunaj stadiona. Istočasno je več obiskovalcev tekme zaradi visokih temperatur omedlelo, uslužbenci na stadionu pa jim niso zagotovili niti vode. Dan po tekmi sta že odstopila generalni sekretar nogometne zveze Salah al Kanai in vodja za odnose z javnostjo Mohamed Bou Abas.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila podroben razrez komisarskih resorjev in imen kandidatov, ki jih predlaga za komisarska mesta. Glede na predlagano sestavo bodo 11 mest od skupno 27 zasedale ženske, ženske bodo zasedale tudi 4 od skupno 6 stolčkov funkcije izvršnega podpredsednika. Evropski parlament mora zdaj najprej pridobiti vso potrebno dokumentacijo o kandidatih, nato bodo sledila zaslišanja kandidatov. Po poročanju bruseljskega medija Politico je sicer malo verjetno, da bo nova sestava, ki jo je predlagala von der Leyen, uradno potrjena in znana pred decembrom.

Začetek slovenskega bloka nadaljujemo z dogajanjem, povezanim s predstavitvijo nove komisarske ekipe. Ursula von der Leyen je sporočila, da bo slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos pristojna za širitev Evropske unije in podporo Ukrajini. Pri Ukrajini bo skrbela tako za nadaljnjo vojaško podporo kot za povojno obnovo, države kandidatke za članstvo pa bo podpirala pri pripravah na pridružitev Uniji. Ob tem je v javnost prišlo tudi mitično pismo, ki ga je von der Leyen poslala predsedniku vlade Robertu Golobu. V pismu je ocenila, da prvotnemu kandidatu Tomažu Veselu manjkajo ustrezne izkušnje in kompetence, da bi sodeloval z Evropskim parlamentom in Evropskim svetom ter vodil pogajalske procese v imenu Evropske unije. Vesel je dan po tem razočaran odstopil. Postopek potrjevanja kandidature Marte Kos kot slovenske kandidatke za evropsko komisarko sicer še vedno ni zaključen.

Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana oziroma svobodna poslanka Mojca Šetinc Pašek sta v državni zbor vložila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v iniciativi Glas ljudstva. Predlog zakona po besedah iniciative jasno ločuje javno in zasebno zdravstvo, torej ne dovoljuje tako imenovanih zdravnikov dvoživk. V iniciativi so kritični do vladnega predloga zakona, saj naj bi ta še bolj spodbujal dvoživkarstvo, namesto da bi ga ukinil. Kordiš je novelo zakona označil za edino, kar v tem trenutku stoji med pacienti in privatizacijo javnega zdravstva. Jasna razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je sicer ena od obljub v koalicijski pogodbi.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je podal ustno odstopno izjavo. Predsednik vlade Robert Golob je že oznanil, da bo na njegovo mesto predlagal direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logarja. Felda odstopa saj se želi vrniti v akademske vode.

Koalicija je danes tudi podprla vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica kot kandidata za obrambnega ministra. Dokončno bo potrjen po današnjem pogovoru predsednika vlade in Gibanja Svoboda Roberta Goloba s poslansko skupino.

Državni svet je z 20 glasovi za in petimi proti izglasoval odložilni veto na spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Glavna sprememba zakona je preimenovanje Dneva priključitve Primorske k matični domovini v Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Spremembe zakona je državni zbor z 51 glasovi podpore sprejel prejšnji teden, v veljavo pa naj bi stopile včeraj. Zagovorniki glavne spremembe iz koalicijskih vrst trdijo, da se na Primorskem ni nikoli praznovalo praznika vrnitve, ampak je bil tudi v pisnih virih vedno označen kot praznik priključitve Primorske k matični domovini. Spremembi nasprotujejo v opoziciji, kjer trdijo, da beseda priključitev implicira, da Primorska ni bila nikoli del Slovenije. Temu je pritrdil tudi državni svetnik in lomilec govorniških pultov Matjaž Štolfa, ki je glasoval proti vetu.

Štolfa

Sprememba zakona bo sedaj vrnjena v državni zbor, kjer bo potrebovala vsaj 46 glasov podpore. Na takšen način se je končal zadnji poskus spremembe imena praznika leta 2019. Takratni koaliciji pod vodstvom premierja Marjana Šarca so za sprejem zmanjkali štirje glasovi.