V današnji oddaji ŠOUvizor pod drobnogled jemljemo poslovanje študentskih organizacij Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem s tremi podjetji aktualnega člana državnega sveta in bivšega direktorja Študentske svetovalnice Matjaža Štolfe. Štolfe se lahko spomnite po dogodku v državnem svetu konec februarja, ko se je pod njegovo težo zlomil govorniški pult. 

Podjetje Nano plus d. o. o., katerega direktor in ustanovitelj je Matjaž Štolfa, je januarja od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU v Ljubljani, prejelo dobrih 64 tisoč evrov. Kot so nam pojasnili na ŠOU v Ljubljani, je bil denar namenjen plačilu različnega promocijskega materiala, ki naj bi ga podjetje Nano plus dobavilo ŠOU v Ljubljani. Prav tako je Matjaž Štolfa januarja na svoj s. p. prejel dva tisoč evrov od Študentske organizacije Univerze na Primorskem.

Matjaž Štolfa, po izobrazbi pravnik, je v politiko vstopil kot najstnik preko Mladega foruma Socialnih demokratov. Leta 2006 je bil kot član Mladega foruma tudi predsednik Mladinskega sveta Slovenije in od takrat, kot poroča portal Obala Plus, nekaj let razpet med Brusljem in Slovenijo. Med letoma 2019 in 2021 je bil direktor Študentske svetovalnice, enega od zavodov ŠOU v Ljubljani. V državni svet je bil izvoljen leta 2022 kot predstavnik lokalnih interesov za občine Koper, Izola in Piran. Predlagatelji njegove kandidature so bili člani občinskega sveta z Liste Aleša Bržana in liste Naš kraj.

Od leta 2014 je Štolfa tudi direktor podjetja Nano plus, ki je registrirano kot nespecializirana trgovina na debelo. Podjetje je del podjetja Zavod inkubator idej, ki je registrirano za izvajanje sejmov. Ustanovitelja Zavoda inkubator idej sta Matjaž Štolfa in Rok Hribar. Obe podjetji sta pred leti večkrat poslovali z ministrstvom za kmetijstvo, kar so leta 2019 razkrili na 24UR. Zavod inkubator idej je leta 2016 za študije gensko spremenjenih organizmov od ministrstva, ki ga je takrat vodil Dejan Židan, član stranke Socialni demokrati, prejel slabih 40 tisoč evrov. V času poslovanja je bil Zavod inkubator idej, sicer brez kompetenc na področju kmetijstva, davčni neplačnik in ni imel zaposlenih. Zavod pa je z ministrstvom sodeloval še leta 2017 in 2018. Takrat je za podobne raziskave gensko spremenjenih organizmov in monitoring tal skupaj prejel dobrih 87 tisoč evrov. 

Zavod inkubator idej pa je bil v času poslov z ministrstvom za kmetijstvo tudi 50-odstotni družbenik podjetja Zavod študentska praksa Maribor. Tudi to podjetje je, kot so razkrili na 24UR, poslovalo z ministrstvom za kmetijstvo v času Židanovega ministrovanja. Podjetje je leta 2017 od Ministrstva za kmetijstvo prejelo dobrih 40 tisoč evrov, izvedli pa naj bi analizo zalog ogljika v travínju. Kot so poročali na 24UR, je zavod, sicer registriran za dejavnost pomoči pri iskanju zaposlitve, v praksi anketiral dobrih tisoč kmetov, ki jih je izbralo ministrstvo. Podjetje je bilo takoj po zaključku posla z ministrstvom izbrisano iz registra podjetij. V projektni skupini raziskave je bil tudi že omenjeni koprski župan Aleš Bržan, ki je za raziskavo prejel dva tisoč evrov. Ko so ministra Dejana Židana ob razkritju afer leta 2019 novinarji prosili za komentar, se razpisa in raziskav ni spomnil.

Z ministrstvom za kmetijstvo pa je po poročanju 24UR poslovalo tudi podjetje v lasti Matjaža Štolfe, že omenjeni Nano plus. Med letoma 2016 in 2018 je prejelo dobrih 24 tisoč evrov za dobavo pisarniškega materiala in pohištva kmetijskemu ministrstvu. 

POSLI ŠOU V LJUBLJANI Z NANO PLUS

Podjetje Nano plus od leta 2018 občasno posluje tudi s ŠOU v Ljubljani, ki je takoj za občino Logatec največji javni plačnik podjetja Nano plus. Podjetje občini dobavlja razni pisarniški material in ji nudi čiščenje. Letošnje januarsko nakazilo ŠOU v Ljubljani v višini 64 tisoč evrov je največje enkratno nakazilo v zgodovini poslovanja ŠOU v Ljubljani s podjetjem Nano plus. Od začetka poslovanja je podjetje za svoje posle od študentov in študentk prejelo več kot dvesto tisoč evrov. Poročali smo že o poslovanju podjetja s ŠOU v Ljubljani v času obnove prostorov v lasti ŠOU v Ljubljani za zasebni Waldorfski vrtec leta 2019. Takrat je podjetje na razpisu ponudilo 50 evrov nižjo ceno kot drugo podjetje in za slabih pet tisoč evrov nabavilo ograje za zasebni vrtec. Štolfa je bil takrat tudi direktor Študentske svetovalnice. Kot so nam odgovorili s Študentske svetovalnice, je njegova najvišja mesečna plača znašala 1400 evrov neto. 

Na ŠOU v Ljubljani so nam pojasnili, da je bilo tokratno nakazilo v višini dobrih 64 tisoč evrov namenjeno dobavi promocijskega materiala. Zanimalo nas je, za kateri material konkretno so ta denar nakazali in ali so izvedli javno naročilo. V zapisnikih sej predsedstva nakazilo namreč ni bilo omenjeno in o njegovem potrdilu ni bilo sprejetega nobenega sklepa. Na vprašanje so nam odgovorili podobno kot prvič, citiramo: »Vsa sredstva, ki so bila nakazana družbi Nano plus d. o. o., so bila nakazana kot plačilo dobavljenega promocijskega materiala.« Od ŠOU v Ljubljani smo tako še enkrat zahtevali račune za vsa januarska nakazila. Večkrat so nam namesto elektronskih računov ponudili ogled v živo. Ker nam vpogleda v zahtevani obliki niso omogočili, je morala posredovati informacijska pooblaščenka. Račune smo nato prejeli v začetku junija, skoraj dva meseca po prvotnem zahtevku. Spomnimo, skladno z zakonom so zavezanci za informacije javnega značaja dolžni zahtevane informacije posredovati v obliki, ki jo izbere prosilec. 

Prejeli smo več kot 40 računov za dobavo različnega promocijskega materiala, ki ga je ŠOU v Ljubljani konec decembra naročila za svoje dogodke ali za študentske organizacije po fakultetah. Predstavimo nekaj primerov dobavljenega materiala. Predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek je pod stroškovnim mestom Pametni študent vprašaj! naročil za dobrih 9600 evrov dežnikov, skodelic, samolepilnih lističev in tudi dve prenosni bateriji – powerbanka. Kot so nam pojasnili na ŠOU v Ljubljani, je dogodek priredila Študentska svetovalnica lani decembra v obliki štirih predavanj. Promocijski material so razdelili udeležencem. Na vprašanje, zakaj je predsednik nabavil dve prenosni bateriji, kdo ju bo dobil in po kakšnih kriterijih, nismo prejeli odgovora. 

Tilen Klinc, vodja resorja za informiranje in razvoj, je za dogodek decembrski ŠOU po Ljubljani naročil 200 hoodiejev s tiskom za pet tisoč evrov. Gregor Jerebic, vodja resorja za mednarodno sodelovanje, je za promocijo dogodka X-mas Kampus naročil 315 majic ŠOU Kampus. Tjaž Črnčec, vodja resorja za socialo in zdravstvo, je za stroškovno mesto pregled zakonodajnih sprememb naročil 179 bidonov v vrednosti 3500 evrov. Zanimalo nas je, zakaj so za pregled zakonodajnih sprememb potrebovali 179 bidonov. Pojasnili so, da so bili bidoni namenjeni promociji aktivnosti resorja za socialo in zdravstvo in spodbujanju mobilnostnih navad, kot sta kolesarstvo in javni prevoz. Na vprašanje, kako je spodbujanje trajnostne mobilnosti povezano s pregledovanjem zakonodajnih sprememb, so odgovorili, da vodja resorja določi, iz katerega stroškovnega mesta se bo pokril posamezen strošek dejavnosti, če te nimajo lastnega stroškovnega mesta.  

Poleg naročil, usmerjenih v promocijo ŠOU v Ljubljani in Kampusa, je bilo nekaj promocijskega materiala, kot so svinčniki, majice in puloverji, pri podjetju Nano plus nabavljenega tudi za študentske organizacije visokošolskih zavodov, krajše ŠOVZ. Obrnili smo se na opozicijskega poslanca Tadeja Rajglja, ki je bil eden od naročnikov promocijskega materiala. Za študentsko organizacijo medicinske fakultete je naročil puloverje, majice in drugi pisarniški material. Zanimal nas je razlog za večji nakup promocijskega materiala. Kot nam je pojasnil, so poslanci oktobra lani po e-pošti izvedeli, da se je financiranje študentskih organizacij po fakultetah povečalo. Tako so denimo na medicinski fakulteti namesto okoli 600 evrov prejeli dobrih 1200 evrov na mesec. V študentski organizaciji medicinske fakultete so morali tako do konca leta 2023 porabiti več kot 14 tisoč evrov, saj se sredstva z novim letom resetirajo. Enako so se sredstva za projekte zvišala ostalim študentskim organizacijam po fakultetah.

Povišanje sredstev za visokošolske zavode so poslancu Rajglju preko e-pošte pojasnili kot posledico sprejetja Uredbe predsedstva ŠOU v Ljubljani o finančnem poslovanju študentskih organizacij visokošolskih in višješolskih zavodov za leti 2023 in 2024. Ta je bila sprejeta na 13. redni seji predsedstva lani junija. Glede na Pravilnik o poslovanju ŠOU v Ljubljani mora biti uredba sprejeta in objavljena vsako leto največ mesec dni po sprejetju finančnega načrta. Na spletni strani ŠOU v Ljubljani je bila v času priprave oddaje dostopna le uredba iz leta 2009, zato smo se na ŠOU v Ljubljani obrnili po pojasnilo, kaj točno je njena vsebina, ter opozorili, da uredba ni javno dostopna študentkam in študentom. Uredbo, v kateri je za leti 2023 in 2024 za ŠOVZ-je namenjenih 340 tisoč evrov, so po našem opozorilu objavili na spletni strani.

Kontaktirali smo tudi predsednico študentske organizacije filozofske fakultete Niko Černoga Mihelič, eno od naročnic promocijskega materiala za filozofsko fakulteto. Povedala nam je, da je Nano plus zamujal z dobavo materiala, na klice in sporočila pa so odgovarjali le redko. Zadnjo pošiljko promocijskega materiala, ki so ga naročili januarja, so prejeli maja. Kot nam je povedal poslanec Rajgelj, dela majic in puloverjev po osmih mesecih še vedno niso dobili. Prav tako je na eni od sej študentskega zbora opozicija že izpostavila problem nedobavljenega materiala s strani podjetja Nano plus. Takrat je predsednik Klemen Petek zatrdil, da bodo s podjetjem v prihodnosti prekinili poslovanje.

ŠOU v Ljubljani smo vprašali, zakaj nekatera naročila še niso dostavljena. V odgovoru, ki smo ga prejeli v sredini julija, so nam na ŠOU v Ljubljani zagotovili, da so sodelovanje s podjetjem zaradi posameznih pritožb že prekinili ter da material, ki še ni dobavljen, pričakujejo v prihajajočih mesecih. Po pojasnila glede nedobavljenega materiala smo se obrnili tudi na podjetje Nano plus, ki pa na klice in pisna vprašanja niso odgovorili.

JAVNI RAZPIS ZA INVALIDSKA PODJETJA

Preverili smo, kako je potekalo javno naročilo in zakaj je ŠOU v Ljubljani za dobavo materiala izbral podjetje Nano plus. ŠOU v Ljubljani mora v skladu z Zakonom o javnem naročanju za naročila nad 40 tisoč evri izvesti javno naročilo. Na Portalu javnih naročil smo pregledali razpisno dokumentacijo za dobavo promocijskega materiala. V letu 2023 je ŠOU v Ljubljani oddal dve naročili za dobavo promocijskega materiala. Prvo je bilo objavljeno 9. januarja, drugo pa sedemnajst dni kasneje. Glede na pogoj za pridobitev posla, ki ga je postavila ŠOU v Ljubljani, mora biti  prijavljeno podjetje registrirano kot invalidsko podjetje. Prav tako je ŠOU v Ljubljani v prvem naročilu zahtevala, da je imelo podjetje referenčni posel za vsaj 50 tisoč evrov dobave promocijskega materiala in storitev tiska, vrednost vseh dobav v obdobju zadnjih treh let pa naj bi bila najmanj 150 tisoč evrov. V ponovljenem razpisu so te zahteve znižali in spremenili. 

Na razpis za sklenitev okvirnega sporazuma o dobavi promocijskega materiala sta se prijavili dve podjetji, Nano plus in družinsko podjetje IDENTIKS kartični sistemi. Okvirni sporazum je posebna vrsta pogodbe, ki se uporabi takrat, kadar vse sestavine pogodbe niso definirane. ŠOU v Ljubljani je za ponudnika promocijskega materiala za obdobje 48 mesecev v višini skupno 600 tisoč evrov izbrala podjetje Nano plus, saj je podjetje za razliko od podjetja IDENTIKS registrirano kot invalidsko podjetje. 

Vlada Republike Slovenije je leta 2019 izdala soglasje, da lahko podjetje Nano plus posluje kot invalidsko podjetje. Za pridobitev statusa invalidskega podjetja mora biti v podjetju zaposlenih najmanj 40 odstotkov invalidov, podjetje pa je zato deležno davčnih olajšav. Kot so nam sporočili z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ima podjetje status invalidskega podjetja od oktobra 2020. Leta 2020 je zaposlovalo osem ljudi, od tega pet invalidov. Trenutno v podjetju dela 28 ljudi, od tega 17 invalidov. 

POSEL Z ZAVODOM INKUBATOR IDEJ

ŠOU v Ljubljani je dvakrat poslovala tudi z drugim podjetjem Matjaža Štolfe, z že omenjenim Zavodom inkubator idej. ŠOU v Ljubljani je podjetju leta 2017 in leta 2023 nakazala skupno štiri tisoč evrov. Štolfa je direktor podjetja, ki je registrirano za izvajanje sejmov, od leta 2010. Posel s ŠOU v Ljubljani je takoj za že omenjenim 127 tisoč evrov težkim poslom z ministrstvom za kmetijstvo največji posel podjetja z javnimi naročniki. Na ŠOU v Ljubljani smo se obrnili z vprašanjem, za katere dejavnosti so podjetju nakazali dva tisoč evrov lani januarja in dva tisoč evrov leta 2017. Kot so nam pojasnili, so leta 2017 od podjetja naročili 200 otroških knjig, ki so jih razdelili študentskim družinam. Lanski posel je bil prav tako namenjen nakupu knjig, in sicer naj bi kupili 250 knjig avtorice Vidke Kušelj z naslovom Zdaj sem tvoja Moja. Knjige so razdelili med študente v okviru akcije ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni.  

POSEL ŠOUP Z S. P. MATJAŽ ŠTOLFA

Matjaž Štolfa pa preko različnih podjetij ne posluje le s ŠOU v Ljubljani. Letos januarja je na svoj s. p. prejel nakazilo v višini 2550 evrov od Študentske organizacije Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP. Prav tako je decembra 2022 od ŠOUP prejel okoli 2200 evrov. Kot so nam pojasnili na ŠOUP, naj bi bilo januarsko nakazilo namenjeno Štolfi za pomoč pri svetovanju, ki ga izvaja varuh študentovih pravic. Čemu je bilo namenjeno nakazilo decembra 2022, niso pojasnili. 

Zanimalo nas je, za kakšno svetovanje konkretno je ŠOUP Štolfi nakazal denar. Odgovorili so, citiramo: »Svetovanje je bilo namenjeno različnim tematikam, predvsem je bilo namenjeno tistim študentom, ki so imeli izjemno težke socialne razmere in so potrebovali strokovno pomoč in podporo.« Po pojasnilo, kaj točno je Štolfa svetoval študentom, smo se obrnili na Štolfo, ki nam na vprašanja ni odgovoril.

Kot so nam pojasnili na ŠOUP, je varuh študentovih pravic organ, namenjen reševanju različnih problemov študentov Univerze na Primorskem. Svetovanje opravljajo študentje, za reševanje zahtevnejših problemov pa se občasno obrnejo na posameznike z več kompetencami na določenem področju, v primeru svetovanja varuha študentovih pravic, na Matjaža Štolfo. ŠOUP ni odgovorila na vprašanji, ali so Štolfo izbrali med več kandidati in kdo bi ti kandidati bili. Prav tako ni bila sklenjena pogodba za storitev, saj kot pravijo na ŠOUP, znesek ni dovoljšen, da bi jo zahteval.

Matjaž Štolfa je v svoja podjetja samo v letošnjem letu od študentov in študentk prejel več kot 66 tisoč evrov, od začetka poslovanja pa več kot 200 tisoč evrov. Posli s podjetjem za dobavo promocijskega materiala Nano plus so po besedah predstavnikov ŠOU v Ljubljani zaradi posameznih pritožb zaključeni. Na odgovor, ali so dejansko preklicali okvirni sporazum za dobavo promocijskega materiala v višini 600 tisoč evrov, še čakamo. 

Oddajo so pripravili Luka, Boža in Urška. Tehniciral je Seliškar, brala sva Škoda in Čeh.