Začenjamo v Afganistanu. V kraju Mazar-i-Šarif na severu države je bilo v napadu avtomobila bombe ubitih najmanj šest ljudi, več kot sto pa je ranjenih. Tarča napada je bilo nemško konzularno predstavništvo. Odgovornost za napad so prevzeli Talibani, ki so povedali, da je napad maščevanje za nedavni zračni napad letal sil Nata v provinci Kunduz, v katerem je umrlo okoli trideset civilistov. Mazar-i-Šarif je bil do sedaj eno varnejših mest v Afganistanu in ni bil priča oboroženim spopadom. Nemčija ima v Afganistanu približno tisoč svojih vojakov, med ubitimi pa ni bilo nemških državljanov.

Indijski premier Narendra Modi se medtem mudi na štiridnevnem obisku na Japonskem. Glavna točka obiska je podpis sporazuma o sodelovanju pri razvoju jedrske tehnologije za nevojaške namene. Gre za prvi takšen dogovor, ki ga bo Japonska podpisala z državo, ki ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Omogočal bo prodajo japonske tehnologije jedrskih reaktorjev Indiji. Indija je že dalj časa v pogovorih o gradnji šestih jedrskih reaktorjev v bližini prestolnice s podjetjem Westinghouse, ki je v lasti japonske korporacije Toshiba. Dogovor vsebuje tudi memoradnum, ki predvideva prekinitev sodelovanja v primeru, da bi Indija izvedla testno eksplozijo jedrske bombe. Zadnjo takšno eksplozijo je Indija izvedla leta 1998. Sodelovanje med Indijo in Japonsko se je v zadnjih letih povečalo, tudi zaradi vzpona Kitajske, ki jo obe državi vidita kot rivala v regionalnem razmerju moči.

Južnoafriški premier Jacob Zuma je preživel parlamentarno glasovanje o nezaupnici. Med debato v parlamentu so Zumo k odstopu pozvali ne zgolj opozicijski poslanci, ampak tudi nekateri predstavniki njegove stranke Afriškega nacionalnega kongresa. Politične krize s tem vendarle še ne bo konec. Predsednik Zuma je zapleten v spor s svojim finančnim ministrom, otepa pa se tudi obtožb o korupciji. Prejšnji teden je agencija za nadzor državne uprave predlagala začetek preiskave povezav med predsednikom Zumo in družino Gupta. Družina Gupta upravlja s poslovnim imperijem, ki obsega rudarska, računalniška in medijska podjetja. Usoda Zume je sedaj v rokah Afriškega nacionalnega kongresa, ki ima absolutno večino v parlamentu. Čeprav je Zuma predsednik stranke, je med drugimi voditelji stranke vedno več nezadovoljstva, še posebej po letošnjih lokalnih volitvah, kjer je zaradi škandalov predsednika stranka doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini.

V največjem nigerijskem mestu Lagos so oblasti ta teden začele  z rušenjem barakarskih naselij na otoku Lekki, kjer živijo predvsem delavci, ki so v Lagos prišli iz bližnje države Benin. Lekki je bil v preteklosti že večkrat mesto izgredov, ki so izbruhnili med priseljenci iz Benina in Nigerijci. Sedaj pa je otok začel zanimati tudi bogate nigerijske poslovneže, ki se zanimajo za nepremičninske posle na tej lokaciji. Po podatkih nigerijske organizacije Justice and Empowerment Initiatives je zaradi rušenja brez domov ostalo 30 tisoč ljudi. V isti organizaciji lokalno policijo obtožujejo tudi, da je rušitve začela navkljub sodni prepovedi, ki je bila izdana za časa trajanja sodnega postopka glede legalnosti rušitev. Lagos je gospodarski center Nigerije z več kot 23 milijoni prebivalcev, ki se jim dnevno pridruži še več tisoč priseljencev.

Ostajamo v Afriki. V Egiptu so oblasti na ulicah razporedile  dodatne varnostne sile in zaprle določene javne prostore, med drugim postajo podzemne železnice, ki vodi do trha Tahrir. S tem se oblasti pripravljajo na napovedane večerne proteste. Te organizira do sedaj malo znana skupina Gibanje za revne. Gibanje je pridobilo množično podporo zaradi ekonomskih reform, ki jih v zadnjem letu izvaja vlada. Ta je močno znižala subvencije za gorivo in elektriko. Državo pesti tudi visoka inflacija, prejšnji teden pa je centralna banka določanje vrednosti egiptovske valute prepustila trgu, pred tem pa jo je devalvirala za nekaj čez 30 odstotkov. Vsi ti ukrepi izpolnjujejo zahteve, ki jih za odobritev 12 milijard dolarjev vrednega posojila postavlja Mednarodni denarni sklad. Današnje proteste je podprla tudi prepovedana Muslimanska bratovščina.

Selimo se na Balkan. Ministrstvo za notranje zadeve Republike srbske je na sodišču Bosne in Hercegovine vložilo obtožnice proti 16-im hrvaškim generalom. Obtožujejo jih vojnih zločinov, storjenih med vojno v Bosni leta 1995. Med obtoženimi so tudi Ante Gotovina in trenutni obrambni minister Damir Krstičević. Hrvaški premier Plenkovič je povedal, da je za obtožnico izvedel iz medijev ter da ni zaskrbljen, saj bo Hrvaška zaščitila svoje interese. Odzivi hrvaških politikov so bili zaenkrat umirjeni. Predsednica Kitarović je povedala, da podpirajo neodvisno sodstvo, ne pa tudi politično motiviranih sodnih pregonov, minister za veterane Tomo Medved pa pravi, da ne bodo podlegli histeriji. Možnosti za uspeh obtožnic je malo, saj je delovanje hrvaške vojske v Bosni in Hercegovini preiskovalo že sodišče v Haagu in takrat obtožnice zavrnilo.

Proračunsko obarvan pregled domačih novic začenjamo v Mariboru. Mestni svet je sprejel rebalans proračuna. Zakaj je bil rebalans potreben, pojasnjuje direktor mestne uprave Simon Štrancar:

Izjava

Rebalans znižuje proračun za 5,8 milijona evrov, saj občina ni izvedla vseh predvidenih projektov, ki se sedaj prenašajo na prihodnje leto. Mestni svet je nadalje razpravljal o  poroštvu podjetju Marprom, ki upravlja z smučiščem Pohorje. Občina je podjetju zagotovila 700 tisoč evrov za nabavo opreme, ki je potrebna za začetek smučarske sezone. Na očitke, da je podjetje Marprom opremo nabavilo že samo in torej rebalans ni potreben, odgovarja Štrancar:

Izjava

Odbor Državnega zbora za finance obravnava proračuna za naslednji dve leti. Na popoldanski seji so obravnavali proračun za leto 2018 in zavrnili vse predloge opozicije za spremembe. Proračunski primanjkljaj želi vlada zmanjšati na nekaj več kot 300 milijonov evrov, kar pomeni okoli 0.7 odstotka BDP. Največ očitkov opozicije je letelo na dejstvo, da vlada v izračun proračuna ni vključila predloga Zakona o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju.