Off prostega pretoka ljudi, blaga in kapitala

Off prostega pretoka ljudi, blaga in kapitala

Aktualno-politična novica
23. 12. 2016 - 15.00
 / OFF

Ekvadorske oblasti so napovedale preiskavo proti okoljevarstveni skupini Accion Ecologica. Ta skupaj s staroselci protestira proti rudarjenju kitajskega podjetja Explorcobres v amazonskem gozdu. Vlada skupino obtožuje  sodelovanja v protestih v provinci Morona Santiago, ki so se 14. decembra sprevrgli v nasilje in smrt dveh policistov. Skupina staroselcev je na tisti dan poskušala vstopiti na rudarsko območje in preprečiti rudarjenje. V regiji, kjer je močno prisotna vojska, je razglašeno izredno stanje. Ekvador je kljub zavezanosti “materi zemlji”, kot se rad izraža predsednik Rafael Correa, močno odvisen od izkoriščanja naravnih virov. Velik del državnega gospodarskega uspeha temelji na izvažanju surovin na Kitajsko. Potencialno utišanje Accion Acologia oblasti poleg obtožb kaznivih dejanj utemeljujejo z zakonodajo, ki onemogoča, navajamo: “politično delovanje z izjemo okoljevarstvenega poslanstva”.

Ostajamo v Latinski Ameriki in pri staroselcih. Medameriško sodišče za človekove pravice je Gvatemalo obsodilo opustitve državnih dolžnosti, ker ni uspela raziskati okoliščin pobojev staroselcev med letoma 1981 in 1986, in jo obtožilo, da dopušča nekaznovanost zločinov. Spomnimo. Med letoma 1960 in 1996 je v državi potekala državljanska vojna. Staroselci so konec sedemdesetih pričeli močneje sodelovati z levičarskimi uporniki, kar je med letoma 1981 in 1986 sprožilo serijo pokolov nad staroselskim prebivalstvom, da bi zatrli civilno podporo upornikov. V nekaj letih je vojska uničila 625 vasi, pobila 200.000 ljudi ter razselila 1,5 milijona ljudi.  

Mednarodna federacija za človekove pravice in več drugih organizacij pa opozarjajo na aktualno opustitev dolžnosti Gvatemale glede odkrivanja krivcev za zločine nad predstavniki različnih človekoljubnih, okoljevarstvenih in podobnih organizacij. V letošnjem letu je zabeleženih čez 200 napadov in 14 umorov aktivistov.  

Vojni zločini pa morda ne bodo ostali nekaznovani v Siriji. Generalna skupščina Združenih narodov je izglasovala oblikovanje posebne komisije za preiskovanje vojnih zločinov v državi. Ta bo na terenu zbirala in analizirala dokaze o potencialnih kršitvah humanitarnega prava in hkrati pripravljala dokumentacijo za bodoče neodvisne sodne obravnave. Kje bodo te potekale - v nacionalnem ali mednarodnem okviru - pa bo še predmet zgoče razprave.   

Medtem ko so se Združeni narodi odločali, pa so vladne sile v Siriji razglasile, da so zavzele še zadnja uporniška območja v Alepu. Zadnje skupine protivladnih milic in njihovih družin so bile včeraj evakuirane iz mesta.

V Evropo. Deutsche Bank in Credit Suisse sta se z ameriškim ministrstvom za pravosodje pogodili glede manipulacij o hipotekarnih posojilih. Nemška banka je najavila plačilo 7,2 milijarde dolarjev kazni. Znesek bo deloma plačala državi, del pa ogoljufanim državljanom. Podobno izjavo za javnost je dala tudi Credit Suisse. Ta je pristala na plačilo 5,3 milijarde dolarjev kazni. Po najavi so delnice obeh bank narasle. Manipuliranje z izvedenimi finančnimi inštrumenti je navkljub poravnavi, kot kaže, dober posel.

Tako kot Credit Suisse je dogovor dosegla tudi švicarska država. Skupni odbor Švice in Evropske unije je potrdil skladnost v petek sprejetega švicarskega zakona o imigrantskih kvotah. Zakon omejuje učinke referenduma iz leta 2014, ki je vodil v vpis imigrantskih kvot v švicarsko ustavo. Te veljajo tudi za državljane Evropske unije, kar ni skladno z načeli evropskega skupnega trga, katerega članica je tudi Švica. Pravna akrobatika je omogočila spoštovanje tako izida referenduma kot prostega pretoka ljudi. Sprejetje zakona odpira prostor za reševanje dvoletne krize odnosov med EU in Švico. Potem ko so švicarski volivci izglasovali imigrantske kvote, je Evropska unija uvedla več ukrepov proti Švici. Tako je zamrznila sodelovanje Švice v programu Erasmus+ in Švici onemogočila dostop do raziskovalnih sredstev programa Horizon 2020. V slednjega je bila Švica včeraj ponovno sprejeta, medtem ko pogovori o Erasmus+ še potekajo.

Če je Unija rešila dogovore s Švico, pa se zapletajo vprašanja okoli njenih dogovorov z Marokom. Sodišče Evropske skupnosti je razsodilo, da trgovinski dogovori med EU in Marokom ne vejajo za teritorij Zahodne Sahare. Ta Maroko zaseda vse od odhoda španskih kolonizatorjev leta 1956. EU ima z državo sklenjenih več sporazumov, ki evropskim podjetjem omogočajo, da izkoriščajo z naravnimi viri bogato regijo. Poleg izkoriščanja fosfatov in nafte evropska podjetja teritorij Zahodne Sahare uporabljajo predvsem za kmetovanje in ribolov. Dogovore opiše poslanec Evropskega parlamenta Ivo Vajgl.

Izjava

Razsodba bo imela pomembne učinke na gospodarsko sodelovanje med EU in Marokom. Mednarodno priznani predstavniki Zahodne Sahare Polisario so evropskim podjetjem, ki delujejo na njihovem teritoriju, sporočili, naj z njimi vzpostavijo kontakt ali pa teritorij v 15 dneh zapustijo. Evropska komisija se na odločitev sodišča še ni uradno odzvala. Več o odzivih Vajgl:

Izjava

 

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Klemen.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness