Republika Južna Afrika je po stopinjah Burundija kot druga afriška država v tednu dni uradno sprožila postopek za izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, poznanega pod angleško kratico ICC. V dokumentu, poslanem Združenim narodom, ministrstvo za mednarodne odnose in sodelovanje Republike Južne Afrike navaja, da so njene zaveze glede mirnega reševanja konfliktov občasno neskladne z interpretacijo sodišča, neuradno pa naj bi ICC-ju očitali naravnanost proti afriškim državnikom. Pozivi k izstopu so prisotni že nekaj časa, še posebej pa od lanskoletnega obiska sudanskega predsednika Omarja al-Baširja, ko so tamkajšnji organi zavrnili zahtevo ICC-ja po aretaciji Baširja, ki ga obtožujejo genocida in vojnih zločinov. Južnoafriška vlada napoveduje, da bo v parlament kmalu vložila predlog zakona, s katerim bi umik iz Mednarodnega kazenskega sodišča potrdili tudi zakonodajalci.

Venezuelska volilna komisija je za nedoločen čas odložila zbiranje podpisov za referendum o odstavitvi aktualnega predsednika Nicolasa Madura zaradi domnevnih prevar v prejšnjih fazah zbiranja oziroma štetja podpisov. Po odločitvi vrhovnega sodišča bi morala opozicijska koalicija Demokratična enotna okrogla miza, krajše MUD, za uspešen razpis referenduma v treh dneh zbrati podpise 20 odstotkov volilcev v vsaki izmed 24-ih zveznih provinc in prestolnici. Tudi ob uspehu opozicije pri zbiranju le-teh bi referendum potekal najprej v februarju 2017, s čimer si aktualna oblast zagotavlja mesto predsednika vsaj do leta 2019, saj tudi v primeru uspeha referenduma mesto zaseda podpredsednik, ker so po zakonodaji predčasne volitve možne le v primeru, če do odpoklica pride v prvi polovici šestletnega predsedniškega mandata.

Spodnji dom nemškega parlamenta je sprejel reformo tamkajšnje obveščevalne agencije BND, ki predvideva večjo transparentnost delovanja le-te. BND bo po novem pod nadzorom neodvisne 4-članske komisije, sestavljene iz dveh sodnikov, državnega tožilca in predstavnika ministrstva za notranje zadeve. Za odločitev o spremljanju mednarodnih komunikacij pa bo morala dobiti dovoljenje urada kanclerja, s čimer se želijo izogniti očitkom iz leta 2013, ko so dokumenti Edwarda Snowdna razkrili, da je BND vohunil v imenu ameriških obveščevalnih agencij. Po drugi strani isti zakon dopušča sodelovanje s tujimi agencijami in direktno vohunjenje za organi Evropske unije, če gre pri tem za informacije, ki so ključne za nemško zunanjo politiko in javnost. Poslanci levice in zelenih so zakonu nasprotovali in napovedali vložitev presojo ustavnosti le-tega, saj po njihovem mnenju krši pravice ljudi izven Nemčije.

Italijanski premier Matteo Renzi je na včerajšnjem srečanju evropskih voditeljev dosegel umik grožnje z novimi sankcijami proti Rusiji iz skupne izjave. Voditelji so sicer obsodili rusko bombardiranje Alepa. Nemčija, Francija in Velika Britanija pa so včeraj sprožili iniciativo, da bi v izjavo vključili tudi grožnjo z nadaljnimi sankcijami proti posameznikom in podjetjem, povezanim z rusko in sirsko vlado. Renzi je bil bojda edini, ki se je resneje postavil proti njihovi uvedbi.

Češko notranje ministrstvo je vzpostavilo antipropagandno enoto, ki se bo bojevala proti ruski informacijski vojni, kot jo je poimenovala češka protiobveščevalna agencija. Pristojni minister Milan Chovanec je za medije izjavil, da si želijo priti v vsak pametni telefon, saj se bodo le tako lahko hitro odzvali na dezinformacije in laži, ki bi lahko vplivale na odnos javnosti do Evropske unije in Nata.

Od slednjega se z izjavami oddaljuje filipinski predsednik Rodrigo Duterte, ki je med obiskom Kitajske napovedal vojaško in ekonomsko ločitev med Združenimi državami Amerike in njegovo državo. Odmik izpod okrilja ZDA in bližje h Kitajski je potrdil s podpisom trinajstih sporazumov v skupni vrednosti trinajst milijard ameriških dolarjev, prav tako pa je ponovil zavezo k skupnemu reševanju problematike otokov v Južnokitajskem morju. Žogico vendarle umirjajo na filipinskem ministrstvu za trgovino, kjer vztrajajo, da ni govora o kakršnikoli prekinitvi trgovine z nekdanjimi kolonialnimi gospodarji prek Pacifika. Prav tako velja ponoviti, da še vedno velja vojaški sporazum iz leta 1951 o medsebojni zaščiti med ZDA in Filipini.

Delavci Agroinda so ob primopredaji poslov med zdaj že nekdanjim stečajnim upraviteljem Andrejem Perdanom in predsednikom ukrajinske družbe s sedežem na Cipru Oleksijem Karčistovom napovedali stavko. Vrnitev stare uprave vipavske kleti po mnenju delavcev ni postregla z rešitvami na stare probleme. Stečaj podjetja, ki so ga zaradi nesolventnosti in zamujanja plač spomladi zahtevali delavci, je bil že dvakrat razveljavljen zaradi procesnih napak. Podjetje delavcem še vedno dolguje razliko marčevske plače in izplačilo bruto plač za april, maj in del junijske plače ter regresa za letni dopust. Kljub temu proizvodnja nadaljuje normalno v upanju, da se lahko ohrani zdravo jedro pred vnovičnim stečajnim postopkom na novogoriškem sodišču. Svojo vizijo prihodnosti podjetja predstavi predstavnik delavcev Andrej Furlan.

Izjava

Zaradi nedavnih sprememb v nadzornem svetu in govoricah o prodaji 99,72 odstotnega deleža podjetja, ki si ga lasti ACH holding, s stavko grozijo tudi v novomeškem proizvajalcu prikolic in avtodomov Adria Mobil.  V sporu med lastniki in dolgoletno generalno direktorico Sonjo Gole so se delavci postavili na stran slednje. Ob prihodu nekdanjega direktorja Petrola Marka Kryžanowskega v nadzorni svet pa se je moč prevesila izrazito na stran lastnikov napram tako imenovani dolenjski navezi z aktualno direktorico na čelu, ki je v preteklosti že poskusila z odkupom. Svoje videnje predstavi predstavnik delavcev Ramo Čivović.

Izjava

Čivović vztraja, da podjetje deluje zelo dobro in da bo vseh 230 članov sindikata vztrajalo na strani direktorice.

Izjava