Ameriške oblasti so zasegle komercialne spletne domene nekaterih iranskih medijskih omrežij, vključno z državnim medijem Press TV, ki velja za največji vir iranskih novic v angleškem in francoskem jeziku. Enaka usoda kot domeno presstv.com je doletela še 32 drugih spletnih strani različnih lokalnih in regionalnih medijev v Iranu, ki spadajo pod “Islamsko zvezo radijskih in televizijskih sprejemnikov”, ter tri druge, ki so povezani s šiitsko milico Kataib Hezbolah v Iraku. Kot razlog za to so Američani navedli kršenje ameriških sankcij, zaseg domen pa je del prizadevanja Urada za državno varnost in Zveznega preiskovalnega urada, krajše FBI, v “boju proti dezinformacijam”, posebej v povezavi z - citiramo - “vmešavanjem v ameriške demokratične procese”. Prizadete spletne strani so povečini že dostopne pod drugačnimi, večinoma iranskimi domenami, Iranska radiodifuzija pa se je medtem odzvala z obtožbami zaradi zatiranja svobode govora.

Z obtožbami nad Američani ne skoparijo niti Kitajci, ki so obsodili ponovno plutje ameriške vojaške ladje skozi Tajvansko ožino in to označili za “ustvarjanje varnostnega tveganja”. Po besedah ameriške mornarice je šlo za rutinsko plovbo v skladu z mednarodnim pravom, sicer pa že šesto tovrstno, odkar je v Beli hiši Joe Biden. Točka spora je predvsem stopnjevanje ameriške podpore Tajvanu, ki se izraža tudi v vojaških vajah in “aktivnostih” na obeh straneh. Zadnja “provokacija” denimo prihaja teden po tem, ko so kitajske zračne sile del vaj izvajale v identifikacijskem območju tajvanske zračne obrambe. 

O pomorskem incidentu poročajo tudi iz bližine Krima na Črnem morju. Ruska vojaška ladja naj bi namreč sprožila več opozorilnih strelov proti britanskemu rušilcu, potem ko je slednji priplul v ruske vode. Rusko ministrstvo za obrambo je v izjavi za javnost sporočilo, da je britanska ladja priplula več kilometrov globoko na ruski teritorij, zaradi česar so se bili primorani odzvati z opozorilnimi streli in preletom bombnika, ki je v bližino britanske ladje odvrgel več bomb. Britanska mornarica se na incident še ni odzvala.

Nedavno sprejeti madžarski zakon, prvotno predstavljen kot zakon, ki bo zaostril kazni za pedofile, buri duhove med evropskimi državami zaradi omejevanja pravic LGBT skupnosti, kar prinašajo nekateri členi zakona. Svoje nasprotovanje so na pobudo belgijske zunanje ministrice Sophie Wilmés s podpisom skupne izjave izrazili ministri štirinajstih, predvsem zahodnih in srednjeevropskih držav Evropske unije. Vprašanje, ali madžarski zakon krši evropsko zakonodajo, bo obravnavala tudi Evropska komisija. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je zakon označila za sramoto, ogorčenje pa bo izrazila s pismom madžarskim oblastem. Madžarski premier Viktor Orban je medtem odpovedal obisk tekme med Nemčijo in Madžarsko v münchenski Allianz Areni, potem ko so v mestnem svetu Münchna napovedali, da bo stadion osvetljen v mavrični barvi. Evropska nogometna zveza UEFA je načrtu prižgala rdečo luč - predsednik zveze Aleksander Čeferin je namreč željo Nemcev videl kot politično motivirano - nogomet pa bojda ne sme biti zlorabljen za politične namene.

Da je koronska kriza povečini prizanesla najbogatejšim, je znano že dlje časa, slednje pa potrjuje tudi poročilo banke Credit Suisse. Poročilo je razkrilo, da je bilo ob koncu leta 2020 na svetu okoli 56 milijonov ljudi s premoženjem v vrednosti vsaj milijon ameriških dolarjev, kar je približno 5 milijonov več kot leto prej. Skupaj predstavljajo približno en odstotek svetovnega prebivalstva, največji delež je denimo v Švici, sledijo pa Avstralija in Združene države Amerike. Po drugi strani se je v pandemiji občutno povečala tudi neenakost pri razporeditvi premoženja tako na globalni ravni kot v posameznih državah. Globalno ima denimo spodnjih 50 odstotkov odraslega prebivalstva manj kot odstotek skupnega premoženja, medtem ko je najbogatejši odstotek imel v letu 2020 nadzor nad 45 odstotki vsega premoženja. Premoženjska neenakost kot posledica razlik med državami sicer dolgoročno gledano pada predvsem zaradi gospodarskega razvoja Indije in Kitajske.

Slovenija

Občina Jesenice in tamkajšnji medobčinski inšpektorat opozarjata, da prihaja pri nadgradnji gorenjske železniške proge do nedovoljenega odlaganja gradbenega materiala na državno zemljišče na območju občine Jesenice. Kot pravijo na občini, gre za nezakonito delovanje zasebnega izvajalca, ki brez dovoljenj izkopava prod, ga prodaja kot gradbeni material, izkopane jame pa zasipava z gradbenimi odpadki. Nepravilnosti pojasni jeseniški župan Blaž Račič.

Izjava

Ker gre za državno zemljišče, v tem primeru občina in medobčinski inšpektorat nimata pristojnosti za ukrepanje, zato na občini pričakujejo, da se bodo odzvale primerne državne inštitucije. Zaenkrat tega odziva še ni bilo.

Izjava

Slovenska tiskovna agencija, krajše STA je na 174. dan opravljanja javne službe brez plačila zanjo s strani vlade dobila državni red za zasluge. Kot so pojasnili v uradu predsednika republike Boruta Pahorja, je imela STA v svojih 30 letih obstoja “nenadomestljivo agencijsko poslanstvo v medijskem prostoru in pomembno vlogo v obdobju osamosvojitve Slovenije”. Poleg STA sta enako odlikovanje dobila tudi radijski in televizijski program za italijansko narodno skupnost, ki praznujeta 70. oziroma 50. obletnico.