Libanonska centralna banka je klonila pred pritiski Združenih držav Amerike, ki z leta 2014 sprejetim Zakonom o preprečevanju mednarodnega financiranja Hezbolaha uvajajo sankcije za banke, ki zavestno poslujejo z gibanjem. To je s strani ZDA označeno za teroristično. Bankam v državi je tako naložila izvajanje zakona. Zakon uvaja sankcije in zaprtje računov za vsakogar, ki financira Hezbolah. Ta opozarja, da bi takšni ukrepi lahko povzročili razkol med banko in številnim delom libanonskega prebivalstva, med katerim skupina uživa veliko podporo. Gibanje sicer ne nasprotuje samemu zakonu, temveč se boji njegove presplošne uporabe za neupravičene primere.

Turški parlament je začel razpravo o novi ustavni reformi, ki bi poslancem odvzela imuniteto in zoper njih omogočila sodne postopke. Glasovanje bo potekalo že jutri, največ težav s predlagano reformo pa vidijo v prokurdski stranki HDP, saj bi jim glede na dosedanjo politiko predsednika Recepa Tayyipa Erdogana že njihova podpora Delavski stranki Kurdistana, krajše PKK, lahko prinesla kazenski pregon. V stranki so mnenja, da bo reforma le še bolj utrdila Erdoganovo oblast, saj bi v primeru prenehanja njihovega parlamentarnega delovanja predsednik dobil proste roke za razpis že tretjih volitev v zadnjih dveh letih in si zagotovil še večjo izvršno moč.

Že razprava v pristojnem parlamentarnem odboru v začetku tega meseca je poskrbela za veliko vroče krvi, po odstopu prokurdskih poslancev od razprave pa so reformo rokohitrsko sprejeli. Amandma za sprejetje sicer potrebuje 367 od 550 glasov, že s 330 glasovi pa bi lahko razpisali referendum. V tem primeru ima predsednik možnost predlagano reformo še enkrat predstaviti parlamentu in jo dati na glasovanje. Njegova Stranka za pravičnost in razvoj, krajše AKP, ima v parlamentu 317 poslancev, najverjetneje pa bo za reformo glasovalo tudi 40 poslancev opozicijske desne Stranke nacionalističnega gibanja in 133 poslancev Republikanske ljudske stranke.   

Vladajoča stranka Erdogana AKP je danes razglasila, da bo premierja Ahmeda Davutogluja, ki je bil v začetku meseca prisiljen odstopiti, nadomestil Binali Yildirim, trenutni minister za transport, pomorstvo in komunikacije. Novi premier je že zatrdil, da bo ‘‘deloval v popolnem sozvočju z Erdoganom’’, kljub temu pa se je med njima že pojavilo resno nesoglasje: Yildirim je namreč navijač nogometnega kluba, nasprotnega klubu, za katerega navija Erdogan.

Črnogorska opozicija je danes v soglasju z vladajočo Demokratično stranko socialistov sprejela nov zakon za ustvarjanje pogojev za poštene in svobodne volitve. Ob tem so razrešili predsednika parlamenta Ranka Krivokapića in zamenjali štiri ministre - za finance, delo, policijo in kmetijstvo - ki jih bo po novem imenovala opozicija. Ti ukrepi naj bi zagotovili transparentne parlamentarne volitve v oktobru, saj je trenutna vladajoča stranka pod vodstvom premierja Mila Đukanovića deležna kritik korupcije tako s strani opozicije kot s strani Evropske unije, h kateri si prizadeva za priključitev. Đukanović se izmenjuje na mestih premierja ali predsednika države že 25 let.

Priključitev Črne gore zvezi NATO pa očitno poteka bolj gladko kot Evropski uniji. Danes bo namreč premier podpisal protokol o pristopu Črne gore k NATU. Ta bo njegova polnopravna članica postala, ko bo protokol ratificiralo še vseh 28 držav članic, a je de facto že od danes lahko prisotna na vseh sestankih. Pridružitev Zvezi po anketah sicer ne uživa večinske podpore prebivalstva, okoli 60 odstotkov prebivalcev pa naj bi bilo celo naklonjeno razpisu referenduma o pristopu. Najbolj mu nasprotuje srbska etnična skupnost zaradi vloge NATA pri odcepitvi Kosova od Srbije. Vendar po ustavi vlada referenduma ni dolžna razpisati. Meni, da bodo oktobrske parlamentarne volitve že same nekakšen plebiscit o pristopu.

V Indiji v petih zveznih državah potekajo državne volitve. Po prvih poročanjih v severovzhodni zvezni državi Asam nepričakovano vodi stranka Bharatiya Janata Party, krajše BJP. Po informacijah državne volilne komisije je prejela 58 od 126 sedežev, njen glavni nasprotnik, Indijski narodni kongres, pa 27. Slednji je imel v državi Asam vajeti v rokah 15 let. Upoštevajoč preostale štiri zvezne države, kjer po zaenkrat še neuradnih volilnih rezultatih vodijo regionalne stranke, rezultat za Narodni kongres pomeni precejšnje nazadovanje. Poglavitni razlog za nepričakovan uspeh stranke BJP premierja Narendra Modija je povezovanje z lokalnimi voditelji, ki podpirajo tam živeča plemena in nasprotujejo ilegalnim migracijam.

BJP je sicer politično krilo največje nevladne organizacije na svetu, Rashtrija Swayamsevak Sangh, ki si Indijo prizadeva vrniti v po njihovi interpretaciji zlato dobo kastne ureditve antične Indije. Vodijo jo predstavniki najvišje kaste, navdih za delovanje pa nemalokrat najdejo v fašističnih gibanjih. Pod oblastjo premierja zvezne države Gujarat, zdaj premierja Modija, je tako prišlo do množičnih ubojev muslimanov. Z osvajanjem zveznih držav na severu in jugu Indije, kjer BJP prej ni bil močan, se stranki obetajo bolj rožnati časi tudi v kontekstu volitev v spodnji dom parlamenta, ki se imajo zgoditi leta 2019.

Ruska duma je po hitrem postopku sprejela predlog zakona o ustanovitvi nacionalne garde, neposredno odgovorne predsedniku Putinu, kot odgovor na naraščajoče grožnje Rusiji. Vodil jo bo Viktor Zolotov, Putinov dolgoletni zaupnik in nekdanji telesni stražar, ni pa še bilo podano število oseb, ki naj bi jo sestavljalo. Komunisti, ki so glasovali proti ustanovitvi garde, so mnenja, da načrtovana struktura garde ni primerna, saj obstaja bojazen, da bi se jo zlorabilo za dušenje protestov, ki se glede na trenutno ekonomsko situacijo v Rusiji po njihovem mnenju lahko začnejo v bližnji prihodnosti. Garda bo sicer delovala pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, le da bodo njene pristojnosti širše, odgovorna pa bo izključno predsedniku. V gardo bi po poročanju časnika Novaya Gazeta vključil tudi nedavno tega ustanovljene policijske enote na severnem Kavkazu, odgovorne izključno čečenskemu voditelju Ramzanu Kadirovu, kar je Moskvi predstavljalo trn v peti.

Novice iz Slovenije

Evropska komisija je objavila priporočila državam članicam za nadaljnje reforme, v katerih tudi ugotavlja njihov dosedanji napredek. Največje kritike sta bili deležni Španija in Portugalska, ki naj ne bi ustrezno zmanjšali javnofinančnega primanjkljaja. Potencialne sankcije zanju so bile odložene do časa po španskih splošnih volitvah 26. junija. Poročilo za Slovenijo pozdravlja znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP, s čimer je bilo Evropskemu Svetu predlagano končanje postopka zaradi presežnega primanjkljaja v skladu s paktom stabilnosti in rasti. Kljub temu priznanju za ubogljivost pa se mora Slovenija še izkazati. Za naslednje leto do leto in  pol ji Evropska komisija predlaga še štiri reforme, ki zajemajo znižanje primanjkljaja na 0,6 odstotkov BDP, reforme sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pokojninsko reformo. Med drugim jo pozivajo tudi k modernizaciji javne uprave in zmanjšanju upravnega bremena za podjetja.

Državni zbor ni podprl predloga dopolnitev zakona o inšpekciji dela, ki ga je predlagala Združena levica. Predlog sprememb predstavi Luka Mesec iz Združene levice:

Izjava

Mesec o vzrokih za zavrnitev zakona:

Izjava

Iz SMC sporočajo, da ministrstvo za delo že pripravlja izhodišča za spremembo zakonodaje, ki bi reševala s strani ZL naslovljeno problematiko. Mesca pa skrbi, da se bo ponovila zgodba z zakonom o odpisu dolgov. Po zavrnitvi predloga sprememb zakona Združene levice je ministrstvo za delo predložilo svoj zakon, ki pa je odpisal 30-krat manj dolgov od sprva predvidene številke.

Izjava

Off sta pripravili vajenki Zala in Sara