Grški parlament je odobril dodatna finančna sredstva za nakup orožja za mornarico in letalstvo. Nove izdatke je podprlo 157 od 300 poslancev, povečini iz vladne stranke Nova demokracija, pa tudi iz dveh opozicijskih strank, Gibanja za spremembo in Grške rešitve. Vrednost načrtovane nabave nemških torpedov, treh fregat in šestih lovskih letal Rafale iz Francije znaša tri milijarde evrov, grški premier Kiriakos Micotakis pa jo upravičuje z zaostrenimi geopolitičnimi razmerami v Egejskem morju. Območje vzhodnega Sredozemlja, kjer je več nahajališč nafte in zemeljskega plina, Grčija pojmuje kot izključno svojo gospodarsko cono, večji del le-te pa leži v turškem epikontinentalnem pasu. V tamkajšnjih vodah so avgusta 2020 potekale skupne vojaške vaje Grčije, Francije, Italije in Cipra, v spremstvu turške mornanice pa je istočasno sondiranje morskih tal izvajala ladja Oruc Reis. Po poročanju nemških medijev naj bi tedanja kanclerka Angela Merkel mesec prej preprečila skorajšnjo vojno med Nato zaveznicama. Grčija je sicer že lani naročila 18 omenjenih lovcev Rafale, od teh je zaenkrat dobavljenih šest. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu opozarja, da Grčija zaradi militarizacije, kot ji pravi, izgublja suverenost nad otoki v Egejskem morju, saj da deluje v nasprotju z Lozanskim sporazumom iz leta 1923 in Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947. Uradna Ankara je o tem obvestila tudi Organizacijo združenih narodov.

Sodišče Evropske unije je zavrnilo tožbi Poljske in Madžarske proti zakonodaji Unije o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Presodilo je namreč, da mehanizem pogojevanja ne presega pooblastil Unije. Uradni Budimpešta in Varšava odločitev sodišča označujeta za politično in trdita, da zakon o pogojevanju sredstev presega pristojnosti EU in krši načelo pravne varnosti. Uredbo o pogojevanju izplačila evropskih sredstev z vladavino prava je EU sprejela v okviru širših pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje med letoma 2021 in 2027 in skladu za okrevanje po pandemiji Covida-19, za katerega je predvidenih 1824 milijard evrov. V odzivu na odločitev sodišča je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bodo v prihodnjih tednih pripravili smernice, kako mehanizem pogojevanja za izplačilo evropskih sredstev uporabljati v praksi. Evropska komisija bo sicer ta petek od evropskih sredstev Poljski odtegnila 15 milijonov evrov za del neplačane kazni zaradi neupoštevanja odredbe o zaprtju rudnika lignita Turow. Ukrep v tej obliki bo Evropska komisija uporabila prvič

Italijansko ustavno sodišče je zavrnilo referendumsko pobudo o dekriminalizaciji evtanazije. Pobudniki le-te so zbrali več kot devetsto tisoč podpisov in ji s tem zagotovili obravnavo pred sodiščem. V svojem odzivu na odločitev sodišča so pobudniki izrazili razočaranje in naznanili, da bodo spremembo zakona o evtanaziji poskušali doseči v italijanskem parlamentu. V Italiji je v skladu s trenutno zakonodajo za pomoč pri samomoru predvidena zaporna kazen od pet do dvanajst let. Do evtanazije so upravičeni le neozdravljivi pacienti, ki jih pri življenju ohranja zdravljenje in so še vedno sposobni sami odločati. Pobudniki referenduma želijo omogočiti evtanazijo vsem bolnikom, ki potrebujejo pomoč drugih, da končajo umetno življenjsko podporo.

V Ukrajini obeležujejo »dan enotnosti«, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski razglasil kot reakcijo na  domnevno rusko invazijo, ki naj bi se po napovedih ameriških obveščevalcev začela danes. A edini vojaški premik, ki se je oziroma naj bi se zgodil, je umik ruskih enot s Krima ob zaključku vojaških vaj, ki so tam potekale. Ruska državna televizija je za dokaz objavila video oklepnikov, ki prečkajo most čez Kerški preliv – povezavo krimskega polotoka s celinsko Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je v Berlinu ob robu zasedanja obrambnih ministrov zavezništva na domnevni umik odzval s skepso, češ da zgolj video, ki to prikazuje, ni dovoljšen dokaz. V intervjuju za nemški časnik Die Welt je ruski veleposlanik pri Evropski uniji Vladimir Čižov medtem izključil možnost napada Rusije na Ukrajino v prihodnjem mesecu in se pridušal, da se vojne v Evropi redko začno na sredo.

Čilska ustavodajna skupščina je začela pisati novo ustavo, ki jo bo bodo Čilenci na referendumu potrjevali predvidoma septembra. Skupščina je sestavljena iz 155 delegatov, ki so bili izbrani na ustavodajnih volitvah maja lani. Predlog posameznega delegata za sprejem v osnutek ustave potrebuje dvotretjinsko večino, kar pomeni 103 glasove. V Čilu je bil leta 2020 namreč izveden referendum, na katerem je 78 odstotkov udeležencev izrazilo željo po novi ustavi. Trenutno veljavna, sicer dopolnjena z amandmaji v letih 1988 in 2005, je namreč še iz časa diktature Augusta Pinocheta. Večino v ustavodajni skupščini, ki je ob oblikovanju šla v smeri reprezentiranosti do sedaj zapostavljenih skupin, denimo staroselcev, ima leva politična opcija. Tej pripada tudi Gabriel Boric, ki je bil decembra lani v drugem krogu izvoljen za novega predsednika države.

Britanski princ Andrew, vojvoda Yorški, je dosegel izvensodno poravnavo z Virginio Giuffre, ki trdi, da jo je kot mladoletnico spolno zlorabil. Onečaščeni drugi sin britanske kraljice Elizabete II bo Giuffre izplačal neznano vsoto denarja – po poročanju britanskih medijev nekaj več kot 14 milijonov evrov – in se tako izognil sojenju, ki naj bi se začelo čez nekaj tednov. Druženje princa Andrewa z zloglasnima zvodnikoma in tihotapcema mladoletnih deklet, Jeffreyjem Epsteinom in Ghislaine Maxwell, je uničilo njegovo javno podobo. Princu Andrewu je Buckinghamska palača po odločitvi kraljice Elizabete II januarja letos zato že odvzela vse plemiške in vojaške nazive, v sodnem postopku z Giuffre pa je nastopal kot navadni državljan brez podpore britanske krone.

V lekarnah, zdravstvenih domovih, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in bolnišnicah se je danes ob sedmi uri zjutraj začela stavka, ki bo potekala do desetih zvečer. Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so se za stavko odločili zaradi neuspešnih pogajanj med sindikati in vlado o plačah in uveljavitve novih delovnih normativov. Sindikat je včeraj pričakoval protipredlog vladne strani, s katerim bi ministrstvo za zdravje pokazalo pripravljenost za sodelovanje. Vlada sindikatom ni priznala niti njihovih minimalnih zahtev, zato so se sindikati odločili za stavko. Njene cilje predstavi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič: 

Izjava

Sindikat zdravstva in socialnega varstva je z vlado vseeno dosegel dogovor o zagotavljanju minimuma delovnega procesa za delovanja zdravstva, vse nenujne storitve pa so odpovedane. Stavkajoči so med drugim poudarili doseganje standardov in normativov, ki bi vzpostavili bolj »normalne« razmere na delovnem mestu, višje plače za zaposlene v socialnem varstvu in v zdravstvu in »vrnitev dostojanstva zaposlenim«. Kako pa stavka sploh poteka?

Izjava

OFF je pripravil vajenec Sebastjan, mentoriral je Fabjan.