Ameriški predsednik Barack Obama je republikanska senatorja Johna McCaina iz Arizone in Lindseyja Grahama iz Južne Karoline uradno zaprosil, da odpotujeta v Egipt in tamkajšnjemu vojaškemu vrhu preneseta sporočilo, naj pohiti z novimi volitvami oziroma prenosom oblasti na civilno vlado. Graham je prošnjo predsednika potrdil in dejal, da z McCainom iščeta možnosti, da bi v Egipt odpotovala prihodnji teden. Tam bosta skušala prepričati vojaške voditelje, da zapiranje političnih nasprotnikov ni v skladu z demokratičnimi standardi, ampak je podobno vojaškemu udaru. Obama strmoglavljenja predsednika Mohameda Mursija ni označil za vojaški udar, ker bi to med drugim pomenilo avtomatični konec ameriške finančne pomoči. Svobodnjaški republikanski senator Rand Paul iz Kentuckyja si sicer prizadeva za glasovanje o zakonu, s katerim bi ustavili okoli 1,5 milijarde dolarjev letne pomoči Egiptu, dokler se v državo ne vrne demokracija. Redno polletno poročilo Pentagona kongresu o poteku vojne v Afganistanu pa medtem ugotavlja, da bo ameriška vojaška prisotnost v državi potrebna tudi po decembru 2014, ko je predviden konec vojaških operacij ZDA in zveze Nato v deželi pod Hindukušem.

Kuvajtski emir Sabah al-Sabah je citiramo: „Izredno zadovoljen, da lahko v času zadnjih desetih dni Ramadana pomilosti tiste, ki so bili obsojeni užalitve emirja,“ konec citata. Emir je bil namreč v zadnjih mesecih deležen številnih kritik s strani aktivistov in poslancev, ki jih je sprožila njegova oktobra sprejeta volilna zakonodaja in zaradi česar so bili vsi po vrsti deležni uradnega pregona. Naj pojasnimo, da je emir v kuvajtski ustavi opisan kot „imun in nedotakljiv“, sedaj pa mora biti vsem jasno, da je kot pravi vladar tudi milostljiv in velikodušen.

V južno-indijski zvezni državi Andhra Pradeš so po včerajšnji oznanitvi formacije nove zvezne države Telangana s strani koalicije v kongresu izbruhnili protesti, h katerim je pozval Skupni akcijski komite za Združeno Andhro. Zaprt je dostop do nekaterih južnih in obalnih regij, zaprte so šole, podjetja in javne institucije, javni prevoz ne obratuje, v znak protesta so odstopili štirje poslanci, na ulice pa so poslali na stotine paravojaških milic, da bi preprečile morebitno nasilje. Končna odločitev o formaciji nove zvezne države je sedaj v rokah indijskega parlamenta. Državni zbor pa mora hkrati sprejeti resolucijo, s katero naj bi odobril ustanovitev te 29. indijske zvezne države. Telagano sestavlja 10 od 23 okrožij v Andhri Pradesh, vključno z šestim največjim indijskim mestom Hyderabad, skupno pa na področju domuje 35 milijonov prebivalcev.

V Zimbabveju potekajo splošne, predsedniške in lokalne volitve, ki veljajo za preizkus, ali je država po 33 letih vladavine Roberta Mugabeja sposobna izvesti svobodne volitve. Vrste volivcev, ki morajo na oddajo glasu čakati tudi do dve uri, so občutno daljše kot tiste na letošnjem ustavnem referendumu; večjih težav ni. 89-letni Mugabe je dan pred volitvami napovedal, da bo predal oblast, če bo izgubil na današnjih volitvah in zavrnil možnost ponarejanja volilnih rezultatov. Po vsej državi je sicer odprtih več kot 9600 volišč, glasuje pa lahko kakih 6,4 milijona volilnih upravičencev. Prvi rezultati lokalnih in parlamentarnih volitev bi lahko bili znani že nekaj ur po zaprtju volišč. V predsedniških volitvah pa bi bil lahko rezultat znan komaj čez pet dni. V kolikor nobeden od kandidatov za predsednika ne bo zmagal v prvem krogu, bo drugi krog volitev potekal septembra.

Združeni narodi so uporniški skupini M23 v vzhodnem Kongu postavili rok 48 ur, da se razorožijo, sicer svarijo, da bodo uporabili silo. Nošnja orožja bo od izpolnitve roka naprej dovoljena samo vojakov, vsi drugi oboroženi pa bodo smatrani za upornike. V Gomo so Združeni narodi poslali tudi novo intervencijsko brigado, sestavljeno iz treh tisočih vojakov, ki bodo kongoleški vojski pomagali na področju vzpostaviti varnostno območje. Omenjena brigada ima dovoljenje za uporabo smrtonosne sile proti upornikom, ki jih obtožujejo poboja civilistov v mestu Goma.

Prav tako so Združeni narodi izdali poročilo, v katerem ostro kritizirajo Čile zaradi odnosa do domorodnega ljudstva Mapuche, ki sestavljajo devet odstotkov čilenskega prebivalstva. Ben Emmerson - posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in proti terorizmu - je ob tem povedal, da bi več kot 10-letni spor zaradi zemeljskih pravic lahko vsak čas pripeljal do nasilja. Dodal je, da čilenska policija nad ljudstvo Mapuche sistematično uporablja „pretirano silo“, država Čile pa naj bi domorodno ljudstvo redno diskriminirala in proti njim uporabljala svojo anti-teroristično zakonodajo, kar naj vodilo v „resnične krivice“. Emmerson je ob koncu svojega dvotedenskega obiska čilenski vladi podal tri predloge – sprejem nacionalne strategije, s katero bi se konflikt končal v relativno kratkem časovnem okviru, vendar bi ta zahtevala precejšnjo paradigmatsko spremembo politične volje; konec uporabe anti-teroristične zakonodaje v primerih, povezanih s protesti Mapuchev zaradi pravic do zemlje; in ustanovitev organa, ki bi preiskoval pretirano rabo policijskega nasilja zoper to domorodno ljudstvo. Čilenska vlada zaenkrat na predloge še ni odgovorila.

Po včeraj sprejetem in s strani predsednika Michaela D. Higginsa podpisanem zakonu bo splav na Irskem dovoljen zgolj v izredno omejenih okoliščinah. Zakon o zaščiti življenja med nosečnostjo dovoljuje prekinitev nosečnosti zgolj, kadar obstaja resna nevarnost za življenje bodoče matere in kadar za medicinsko stroko obstajajo jasni indici, da si bo nosečnica raje vzela svoje življenje kot donosila. Sprejetje pomeni, da zakon v presojo glede svoje ustavnosti ne potrebuje oditi v obravnavo na Vrhovno irsko sodišče. Namestnik irskega premierja Eamon Gilmore je ob sprejetju povedal, da gre za ključni mejnik v irski zakonodaji, organizacija Pro Life Campain pa, da je to „izredno žalosten dan“ za njihovo državo“. Spomnimo, da je zakon rezultat lanskoletne smrti noseče Indijke, ki je umrla potem, ko je zahtevala splav, vendar je bila njena zahteva s strani bolnišnice odbita – Irska je namreč izrazito katoliška država.

Svojci pokojne žrtve sindroma zaklenjenosti Tony-ja Nicklinsona in paralizirane žrtve prometne nesreče Paula Lamba so izgubili sodbo na londonskem Prizivnem sodišču. Svojci so nadaljevali boj za pravico do asistirane smrti, ki sta jo začela Nicklinson in Lamb; sodišče je v primeru prvega razsodilo, da svojega zdravnika ni imel pravice prositi za prekinitev življenja. Tudi Lamb je stremel k spremembi zakonodaje, da bi se lahko ubil s pomočjo zdravnika.

Colima je postala še ena v vrsti Mehiških držav, ki bo omogočila, da istospolni pari stopijo v civilno zvezo, potem ko je sedem od desetih lokalnih kongresnikov sprejelo spremembo v ustavi te mehiške zvezne države. Proti spremembi sta glasovala dva kongresnika, ki sta zahtevala, da država omogoči istospolne poroke in ne zgolj civilne zveze. Istospolne civilne zveze so sicer že dovoljene v mehiški zvezni državi Coahuila, Mexico City in južna država Quintana Roo pa dovoljujeta istospolne poroke. Do novice prihaja v času, ko je papež Frančišek izjavil, da istospolno usmerjeni ne bi smeli biti marginalizirani, temveč integrirani v družbo, saj „Katoliška cerkev meni, da so istospolna dejanja grešna, istospolna usmerjenost pa vsekakor ni“.

Na novinarski konferenci Apostolske nunciature in Slovenske škofovske konference so sporočili, da je Vatikan zaradi odgovornosti za finančni zlom mariborske nadškofije k odstopu povabil slovenska nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška, ki sta poziv papeža Frančiška sprejela. Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz se je ob tem obema zahvalil za njuno delo, povedal, da sta izkazala veliko navezanost na Cerkev, poslušnost in ponižnost ter prosil, da se njun odstop obravnava kot znak njune ljubezni do Cerkve.

Nadškof Stres je ob tem izrazil iskreno obžalovanje in izrekel opravičilo za dogajanje v mariborski nadškofiji, odločno pa zanikal, da bi bila z nadškofom Turnškom glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma. Dejal je, citiramo: „Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo.“ Konec citata. Nadškof Turnšek, ki se je vsem prizadetim prav tako iskreno opravičil, je pojasnil, da se zaveda soodgovornosti za nastale razmere v mariborski nadškofiji. Kot je dejal, se jih je trudil po svojih najboljših močeh rešiti. Naslednikov Stresa in Turnška za zdaj še niso imenovali, pač pa sta bila imenovana administratorja obeh nadškofij. Ljubljansko nadškofijo bo tako kot administrator začasno vodil novomeški škof Andrej Glavan, mariborsko pa celjski škof Stanislav Lipovšek.

Na tolminskem Sotočju se bo s projekcijo neodvisne filmske produkcije iz Srbije - Kino kluba Novi Sad ob 21. uri začela 14. edicija kreativnega tabora Sajeta. Več pove član Sajetinega programskega odbora, Tadej Stolić.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.