OFF razgretih pesti

Napetosti na himalajski meji med Kitajsko in Indijo so se še zaostrile. V spopadu med vojaki je po poročilu indijske vojske umrlo 20 njenih pripadnikov. Kitajska stran o žrtvah ne poroča, neuradno zato, ker ne želi, da bi incident razvnel nacionalistične občutke v domači javnosti. Pri incidentu ni prišlo do streljanja, pač pa so se vojaki spopadli kar s palicami, kamni in lastnimi pestmi. Večina padlih vojakov je umrla, ker so med pretepanjem, ki naj bi trajalo pozno v noč, omahnili v prepad. Spopad se je namreč zgodil na skalnih pobočjih na več kot 4000 metrih nadmorske višine v območju doline Galvan , ki je večinoma pod kitajskim nadzorom, a si ga lasti tudi Indija. Slednja v zadnjem obdobju ob meji intenzivno gradi vojaško in drugo infrastrukturo. Indijski premier Narendra Modi je za petek sklical sestanek vseh parlamentarnih strank, približno 1600 delavcev, ki so bili na poti na cestna delovišča na indijski strani meje, pa so vrnili domov. 

Lokalne oblasti v Pekingu so v kitajski prestolnici ponovno uvedle omejitve gibanja, da bi preprečile širitev virusa SARS-CoV-2. Število novo zaznanih okuženih se je v mestu z več kot 20 milijoni prebivalcev v zadnjih dneh spet začelo močno povečevati. Izvor tokratnega izbruha je pekinška tržnica, ki so jo zaprli že pred štirimi dnevi, potem ko se je z virusom okužilo več prodajalcev. Oblasti so sedaj uvedle še dodatne omejitve, tako da je bilo odpovedanih več kot tisoč letov iz osrednjega letališča, pouk pa spet poteka na daljavo. Za okoli 90 tisoč ljudi, ki živijo v četrtih v bližini tržnice, so oblasti uvedle karanteno. 

Indonezijsko sodišče je obsodilo sedem aktivistov za pravice Papuancev in jih spoznalo za krive izdaje. Kazni so relativno mile, 11 ali 10 mesecev ječe, medtem ko je tožilstvo zahtevalo do 17 let. Obsojeni so bili aretirani na protestih proti rasizmu proti Papuancem avgusta lani. Protesti v indonezijski provinci so takrat trajali dva meseca in zahtevali 30 življenj. Obsojeni so bili obtoženi spodbujanja neodvisnosti province Zahodna Papua, med drugim prek razdeljevanja letakov, ki so pozivali k referendumu o neodvisnosti. Sodni proces proti sedmerici je sprožil številne proteste nevladnih organizacij, verskih voditeljev in opozicijskih politikov. Zahodna Papua leži na najzahodnejšem delu otoka Nova Gvineja, Indoneziji pa je pripadla po skrajno problematičnem in nelegitimnem referendumu ob dekolonizaciji in odhodu Nizozemcev leta 1962.

Armenski parlament je odločil, da se Gagiku Tsarukjanu odvzame poslanska imuniteta in se dovoli, da je pridržan zaradi suma prevare. Tsarukjan je voditelj največje opozicijske stranke v parlamentu, v katerem ima vladajoča koalicija sicer ugodno večino, Tsarukjanova konservativna stranka pa je na volitvah pred dvema letoma osvojila nekaj več od osem odstotkov glasov. Pred vstopom v politiko je bil ta eden najbogatejših armenskih poslovnežev, v času mandata nekdanjega predsednika Roberta Kočarjana pa je veljal za najvplivnejšega med oligarhi blizu tedanji vladi. Kočarjan je predsedniški položaj zapustil lani po protivladnih protestih, ki jih je vodil sedanji premier Nikol Pašinjan. Tsarukjan je obtožen kupovanja glasov in goljufije pri nepremičninskih poslih, zaradi česar je v nedeljo policija pri njemu opravila hišno preiskavo. 

V današnjem pregledu domačih novic predvsem o težavah v komunalnih podjetjih. Začenjamo v Javnem komunalnem podjetju Prodnik, ki si ga delijo občine Domžale, Trzin, Mengeš Lukovica in Moravče. Predsednik sindikata Prodnik Boštjan Novak in predsednica sveta delavcev Tadeja Jenčič sta objavila javno pismo, v katerem kritizirata praktično vse, ki niso po godu sedanjemu vodstvu podjetja, kot na primer moravškega župana Milana Balažica. Glavna tarča pisma pa sta predsednik in podpredsednik konkurenčnega sindikata Vir Tomaž Ličen in Blaž Jazbec. Obtožena sta, da želita zrušiti nadzorni svet in vodstvo podjetja. Sindikat Vir je bil ustanovljen zaradi spora o obravnavi agencijskih delavcev. Več o ozadju predsednik sindikata Tomaž Ličen.

Izjava

Avtorji javnega pisma Lična obtožujejo tudi, da je nepravilno dobil dovoljenje za mikro hidroelektrarno in da je odjemal vodo javnemu vodovodu, kar ta zavrača. Pri tem mu je pritrdila tudi inšpekcija Direkcije za vode.

Selimo se v Kranj, kjer je tamkajšnje komunalno podjetje na novinarski konferenci predstavilo odločitev skupščine Komunale Kranj, da vloži kazensko ovadbo zoper bivšega predsednika skupščine Zorana Stevanovića. Ta je bil v skupščini predstavnik kranjske občine, kjer je član mestnega sveta, na zadnjih volitvah pa je bil tudi kandidat za kranjskega  župana, a ga je v drugem krogu premagal aktualni župan Matjaž Rakovec. Spor v Komunali Kranj se je razvil zaradi razrešitve njenega direktorja Matjaža Berčona. Ta je direktor postal oktobra lani, po tem pa je bil štiri mesece kasneje razrešen na skupščini, ki jo je Stefanović sklical po telefonu. Sodišče je razrešitev kasneje razveljavilo, Berčon pa sedaj Stevanoviću očita, da je skupščino sklical nezakonito. Slednji očitek zavrača in meni, da je ravnal v skladu s poslovnikom družbe.