Vlada v Albaniji je v parlament podala predlog, s katerim želi zmanjšati število občin v državi s 350 na 61. Gre za prvo administrativno reformo po letu 1992 in padcu komunističnega režima. Learta Kolo, vladnega svetovalca za socialno blaginjo in mladino, smo prosili, naj nam pove nekaj o predlogu za reformo in ali je ta povezana s pogoji za vstop v Evropsko unijo:

Izjava se nahaja v posnetku.

Opozicijska Demokratska stranka in grška manjšinska stranka Sindikat za človekove pravice reformam nasprotujeta. Slednja vidi problem, da reforma ne imenuje Himare, južne regije, v kateri prebiva grška manjšina, kot specifično etnično manjšinskega območja. O reševanju problema, Kolo:

Izjava se nahaja v posnetku.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je zaradi razpada proevropske koalicje Evropska izbira napovedal odstop svoje vlade. Iz koalicije sta izstopili stranka Udar in skrajno desničarska stranka Svoboda, saj naj bi želeli omogočiti ukrajinskemu predsedniku Petroju Porošenku, da razpiše predčasne parlamentarne volitve. Dodaten razlog za odstop je bil nepodprt energetski predlog, ki bi liberaliziral ukrajinske plinovode in jih potencialno odprl tujim vlagateljem, hkrati pa zmanjšal ukrajinsko odvisnost od ruskega plina.

Arsenij Jacenjuk je član stanke Domovina, ki je igrala pomembno vlogo na lanskoletni tako imenovani revoluciji Euromaidan, ki je odstavila proruskega predsednika Viktorja Janukoviča. Njegova stranka je bila februarja letos izvoljena v parlament, s strankama Udar in Svoboda pa so ustanovili proevropsko koalicijo. Nezmožnost sprejemanja reform v parlamentu so nekateri politiki in aktivisti pripisali razlogu, da poleg majskih predsedniških volitev niso bile izvedene tudi parlamentarne, ki bi po njihovih besedah umaknile dotične proruske opozicijske politike. Po besedah ukrajinskega notranjega ministra Arsena Avakova bo vlado začasno vodil podpredsednik vlade Vladimir Groisman.

Po novi ukrajinski zakonodaji pa se je razpustila tudi Komunistična stranka, saj nima dovolj poslancev za svoje delovanje v parlamentu. Spremembo v zakonodaji, ki določa minimalno število poslancev, je parlament sprejel v torek. Julija letos je iz Komunistične stranke izstopilo 10 poslancev, zaradi česar ima premalo poslancev, da bi lahko nadaljevala z delom v parlamentu. Ukrajinska vlada je omenjeni stranki že večkrat zagrozila, da jo bo sama razpustila, saj naj bi sodelovala s proruskimi separatisti na vzhodu države.

Ameriško zvezno sodišče je ovrglo obtožbo, da je ameriška korporacija Chiquita, znana po proizvodnji in izvozu banan iz centralne Amerike, soodgovorna za smrt tisočih Kolumbijcev med še vedno trajajočo državljansko vojno. Ta že od leta 1964 poteka med vladnimi silami ter levičarskimi uporniškimi gibanji, npr. FARC, ki jih tudi financirajo sosednje socialistično usmerjene države, kot je Venezuela. Obtožnico so vložili svojci štiri tisoč ljudi, ki so bili v tem času žrtve paramilitarne skupine Združene samoobrambne sile Kolumbije, ki naj bi jo financirala korporacija Čikita. Slednja je v preteklosti že morala plačati kazen za financiranje omenjene skupine. Obtožnico je ameriško zvezno sodišče ovrglo, saj so sodniki izglasovali, da to nima pristojnosti nad primerom v Kolumbiji.  

V ekvadorski državni skupščini, ki ima socialistično večino, so izglasovali predlagano prepoved rabe tujih digitalnih kriptovalut, med katere spada bolj znana bitcoin. Ekvador želi v zameno ustanoviti lastno digitalno valuto, ki bo vezana na ameriški dolar, uradno ekvadorsko denarno valuto. Če bo predlog potrdil predsednik Rafael Correa, bodo morala določena podjetja, ki uporabljajo trenutne kriptovalute, najverjetneje prenehati z opravljanjem tekočih poslov. V primeru nespoštovanja zakona bodo osumljenci kazensko ovadeni. Iz skupščine že sporočajo, da bo nova digitalna valuta pozitivno vplivala na državno gospodarstvo.

Iraški parlament je z 211 glasovi za in 17 proti izvolil kurdskega politka Fuada Massouma za novega iraškega predsednika. Po neuradnem dogovoru z začetka ameriške okupacije Iraka leta 2003 naj bi predsedniški položaj pripadal Kurdom, položaj predsednika vlade šiitom ter govorca za Svet predstavniku sunitov. V glavnem iraškem mestu Bagdad pa se nadaljuje nasilje. Nekaj ur po izvolitvi Massouma je bilo zaradi samomorilskega napada v večinsko šiitskem predelu mesta Karradah ubitih 21 ljudi. Napaden je bil tudi konvoj, ki je prevažal zapornike iz severnega predela Bagdada. Napad je stal življenje okoli petdeset ujetnikov in nekaj varnostnih sil. Ni znano, ali je za napad odgovorna sunitska milica Iraška država, ki v zadnjem mesecu silovito zavzema sunitske predele Iraka.

Nove smrtne žrtve beležijo tudi v centralnoafganistanski provinci Ghor, kjer so talibani usmrtili 15 šiitskih civilistov, ki so se domnevno vračali s poroke. Le nekaj ur prej sta podobno usodo dočakali dve krščanski humanitarni delavki, ki sta bili ustreljeni v zahodnem mestu Herat. Za napade talibani še niso prevzeli odgovornosti, vendar pogosto zanikajo vpletenost v primeru, da so žrtve civilisti. Po navedbah Združenih narodov so v Afganistanu civilne žrtve v prvi polovici leta 2014 narasle za 24 odstotkov. Do konca letošnjega leta načrtujejo umik iz države Natove vojaške sile, ki se že 13 let borijo proti talibanom ter ostalim islamskim milicam. Politična in vojaška napetost pa se v Afganistanu le stopnjuje.

Nasilje v Gazi se nadaljuje. Najnovejši napad izraelskih okupatorskih sil je ponovno stal življenje dva palestinska civilista, potem ko je izstrelek vojaškega letala zadel stanovanjsko hišo. Število mrtvih Palestincev zdaj že šteje preko osemsto, nekaj tisoč pa jih je ranjenih. Medtem pa se na drugem okupiranem palestinskem območju Zahodnem bregu odvijajo protesti v znak podpore proti obleganju Gaze. Šlo naj bi za največje proteste v zadnjih desetih letih. Izraelska policija je že uporabila različna varnostna sredstva, ki so dva Palestinca stala življenje, saj so protesti postali nasilni.

V izraelskem varnostnem kabinetu pa so se pričela posvetovanja o predlogu o prekinitvi ognja, ki ga je predlagal ameriški državni sekretar John Kerry . Predlog predvideva najprej začasno prekinitev ognja, v tem času pa bi izraelske vojaške sile uničile podzemne tunele Hamasovih borcev, ki jih predvidoma uporabljajo za teroristične namene. Hamasu bi hkrati omogočil, da se z Egiptom pogaja o olajšavah za palestinska območja. Po nekaterih izraelskih medijskih virih je izraelsko vodstvo pripravljeno sprejeti predlog, če bo ta nanj pristal.

Društvo Abraham v ljubljanski mestni hiši ob 18. uri organizira dogodek, na katerem bodo izrazili podporo oblegani in okupirani Palestini. Več o tem nam pove Faila Pašić Bišić, ambasadorka evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti, ki bo dogodek moderirala.

Izjava se nahaja v posnetku.