Slovenska policija je po sodni odredbi razkrila do nedavnega tajna navodila za mejne patrulje v zvezi z obravnavo migrantov na meji. Organizacija Amnesty International je v dokumentih opozorila na očitne znake protipravnega predajanja prosilcev za azil Hrvaški. Ti naj bi ob prijetju avtomatično pripadli hrvaškim oblastem, tudi če bi za azil prosili slovenskega policista. Poleg tega je vodstvo policije odredilo, da je treba prosilce iz Alžirije in Maroka zapreti v center za tujce v Postojni. To je utemeljilo s predpostavko, da naj bi ti državljani zlorabljali azilne postopke, se drogirali in kradli. Takšna utemeljitev napeljuje k etničnemu profiliranju in diskriminira alžirske in maroške prosilce za azil. Dokumenti tako dokončno potrjujejo javno skrivnost, da je delovanje slovenske policije v nasprotju z mednarodnim pravom.

V  italijanskem Gradišču ob Soči, nedaleč od slovenske meje, je potekal protestni shod proti novemu centru za repatriacijo prebežnikov, ki je bil odprt včeraj. Protestni shod so sklicali člani gibanja No CPR e no frontiere, ki menijo da so CPR centri nehumani etnični zapori, ki kršijo osnovne človekove pravice. Center CPR bo zadrževal migrante, ki čakajo na izgon iz države. Prvi protestni shod proti centru za repatriacijo je bil organiziran oktobra 2018. Govori član gibanja Darjan Vovk.

Izjava

Nekdanji pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je bil zaradi veleizdaje in prevratništva obsojen na smrt. Mušaraf, ki je leta 1999 izvedel puč proti vladi Navaza Šarifa in državo vodil do leta 2008, je novembra 2007, po prepričanju sodišča protiustavno, razglasil izredne razmere, da bi podaljšal svojo oblast. Sledili so protesti, ki so vodili v njegov odstop. Ko je na oblast zopet prišel Šarif, je ta leta 2013 sprožil sodni postopek, naslednje leto pa je bil Mušaraf še uradno obtožen veleizdaje. Čeprav se je oblast leta 2018 zamenjala, pakistanski premier je namreč postal Imran Kan, se je postopek proti nekdanjemu prvemu možu države nadaljeval. Tričlanski senat je z dvema glasovoma za in enim proti potrdil smrtno kazen. Mušaraf, ki se sicer zdravi v Dubaju, se na sodbo še ni odzval, že večkrat pa je poudaril, da naj bi bil primer politično motiviran. 

Francoski visoki komisar za pokojninsko reformo Jean-Paul Delevoye, ki je v zadnji prijavi premoženjskega stanja “pozabil” prijaviti svojih 13 zaposlitev v privatnem sektorju, je odstopil. Delevoye je očitno prepoznal koristi obstoječega pokojninskega sistema in želi izkoristiti možnost predčasne upokojitve, dokler še lahko. Odkar je francoski predsednik Emmanuel Macron naznanil reformo pokojninskega sistema, ji sindikati nasprotujejo, zadnjih trinajst dni pa tudi stavkajo ter prostestirajo. Reforma bi zvišala starost polne upokojitve za 2 leti, nadomestila trenutnih 42 različnih pokojninskih shem z eno in več milijonom ljudi ukinila dodatke, ki so jih bili do sedaj deležni, kot je recimo pravica do zgodnje upokojitve zaposlenih v javnem prometu. Posledice stavk so najbolj vidne v Parizu, kjer normalno obratujeta le dve od šestnajstih metro linij. Oteženo je tudi medkrajevno potovanje, saj trenutno delujeta le tretjina hitrih vlakov in četrtina avtobusov. Stavkam so se pridružili nekateri zaposleni v šolstvu in zdravstvu. Tudi po spremembah načrta, da bi ta prizadel le ljudi, rojene po letu 1975, se protesti niso prenehali. Nujnost kompromisa povečujejo tudi približujoči se prazniki, ki pritiskajo na vse vpletene strani.

V Evropski uniji je začela veljati direktiva, ki dodatno ščiti žvižgače, ki prijavljajo kršitve prava EU kot so pranje denarja, kršitve varstva podatkov, kršitve varstva okolja in podobno. V skladu z novo zakonodajo, ki jo morajo sprejeti še parlamenti držav članic, bodo žvižgači zaščiteni pred premestitvijo na nižje delovno mesto in odpustitvijo, nacionalni organi pa bodo morali izobraževati ter usposabljati javne organe o ravnanju z njimi. Zaščita se prenese tudi na sodelavce in družinske člane. Države članice EU imajo dve leti časa za prenos sprememb v lastno zakonodajo. 

Mali delničarji Cinkarne Celje so na nogah zaradi predloga za imenovanje Franja Bobinca na položaj novega nadzornika družbe. Bojijo se, da bi gonilna sila celjske industrije postala “drugo Gorenje”. Velenjsko podjetje je namreč pod vodstvom Bobinca stagniralo, po njegovem odhodu pa se je v bilanci podjetja pokazala več kot stomilijonska izguba. Po informacijah TV Slovenije naj bi bil zadnji slovenski direktor Gorenja kandidat Modre zavarovalnice pod vodstvom Boruta Jamnika, ki je največja delničarka družbe. Cinkarna Celje sicer posluje uspešno in je  v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 9,7 milijona evrov čistega dobička. 

OFF so pripravili vajenci Lucija, Timi in Urh pod budnim očesom Gala.