V azerbajdžanskem mestu Jevlah so se zaključila prva pogajanja med separatističnimi oblastmi Gorskega Karabaha oziroma Republike Arcah in Azerbajdžanom. Azerbajdžan je v sredo razglasil zmago v vojaški operaciji, ki jo je azerbajdžanska vojska v torek začela, da bi iz etnično armenske enklave izgnala armenske vojake. Armenski veleposlanik pri Združenih narodih Andranik Hovhanisjan je Baku obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu. V armenski prestolnici Erevan je medtem več tisoč ljudi protestiralo proti premirju med armenskimi separatisti in Azerbajdžanom. Zahtevali so odstop premierja Nikola Pašinjana. Ta zanika, da bi lahko kakorkoli vplival na odločitve oblasti v etično večinsko armenskem Gorskem Karabahu, ki po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu. V zadnji vojni v enklavi leta 2020 je zmagal Azerbajdžan.

Venezuelske oblasti so ponovno prevzele nadzor nad zaporom Tocoron na severu države, s katerim je upravljala kriminalna združba Tren de Aragua. V operaciji je sodelovalo 11 tisoč pripadnikov varnostnih sil. Pod nazorom Tren de Arague je zapor deloval praktično kot hotel za kriminalne šefe, ki so lahko prosto prihajali in odhajali iz zapora, medtem ko bi morali tam prestajati kazen, z njimi pa so živele tudi njihove družine. Prebivalci zapora so imeli na voljo banko, bazen, restavracijo, disko, kazino, igrišče za baseball in celo živalski vrt. Notranji minister Remigio Ceballos je povedal, da zapornike zdaj premeščajo v druge zapore. 

Poljski premier Mateusz Morawiecki je sporočil, da Poljska zaradi spora glede žita ne bo več pošiljala orožja Ukrajini. Ukrajina je ta teden sprožila tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji proti Poljski, Slovaški in Madžarski zaradi njihovega embarga na ukrajinsko žito. Tega so uvedle konec prejšnjega tedna za zaščito domačih kmetov pred ukrajinsko konkurenco. Poljska je bila do sedaj med državami, ki so Ukrajini najbolj pomagale z orožjem. Od začetka vojne je Poljska svoji vzhodni sosedi dobavila več kot 300 sovjetskih tankov in 14 lovskih letal MiG-29.

Francoska policija je priprla in zaslišala novinarko Ariane Lavrilleux zaradi njenega poročila iz leta 2021, v katerem je razkrila sodelovanje francoske tajne službe z egiptovskimi oblastmi. Poročilo je navajalo, da je francoska tajna služba med letoma 2016 in 2018 Egiptu posredovala obveščevalne podatke, ki so jih egiptovske sile izkoristile pri bombardiranju in izvensodnem ubijanju tihotapcev na libijsko-egiptovski meji. Po objavi poročila je francosko ministrstvo za obrambo sicer vložilo tožbo proti nenavedenemu obtožencu zaradi »kršenja državne obrambne tajnosti«, preiskavo pa je pariško tožilstvo začelo julija lani. Novinarko so izpustili, potem ko je v priporu preživela eno noč. 

Indija je prenehala z izdajo vizumov za kanadske državljane, potem ko je kanadski premier Justin Trudeau v ponedeljek dejal, da obstajajo dokazi, da so indijske oblasti vpletene v umor Hardipa Singa Nidžarja, voditelja sikhovske separatistične organizacije. Nidžar, ki se je zavzemal za ustanovitev sikhovske države Kalistan v indijski zvezni državi Pandžab, je bil umorjen junija v Britanski Kolumbiji. Indija je v letih 2014 in 2016 razpisala mednarodni tiralici za Nidžarjem, indijske oblasti pa so ga obtoževale vpletenosti v teroristični napad na kinodvorano v mestu Ludhiana leta 2007, v katerem je umrlo šest ljudi. Trenje med hindujskimi indijskimi oblastmi in sikhovskimi separatisti sicer traja že več desetletij. Junija 1984 je indijska vojska po naročilu premierke Indire Gandhi izvedla racijo na Zlati tempelj – eno najpomembnejših sikhovskih svetišč, v kateri je umrlo več kot 5000 ljudi. Oktobra istega leta pa sta dva sikhovska varnostnika izvedla atentat na premierko Indiro Gandhi, kar je pripeljalo do novih spopadov v Pandžabu, ki so terjali več kot deset tisoč življenj. 

Sindikati rudarjev in delavcev v termoelektrarni Marica Iztok 2 v Bolgariji so po protestih v Sofiji dosegli sporazum z vlado premierja Nikolaja Denkova. Sporazum med sindikati in vlado določa načrt za pravičen prehod na zeleno energijo z ohranitvijo delovnih mest za delavce v premogovni industriji. Predvideva ustanovitev državnega podjetja, v katerega se bodo rudarji v državnih premogovnikih in delavci v termoelektrarnah prezaposlili. Višina njihovih plač bo po prezaposlitvi ostala na enaki ravni, v novem državnem podjetju pa bodo imeli zagotovljeno zaposlitev do leta 2050.

Zasebno železniško podjetje Ferromex, ki upravlja z več kot 12.000 kilometri železnic v Mehiki, je začasno prekinilo z vožnjami šestdesetih vlakov na relacijah, ki Mehiko povezujejo z Združenimi državami Amerike. Vožnje na relacijah je podjetje zaustavilo po več smrtih in poškodbah beguncev, ki so potovali s tovornimi vlaki. Podjetje bo zaradi večjega števila beguncev na meji z ZDA uvedlo tudi sistem nadzora, s katerim bodo vsako uro ocenili, kdaj je varno nadaljevati s prevozom na progah.

Državni zbor je sprejel noveli zakona o zaščiti živali in zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici. Zakon o zaščiti živali določa ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice in obvezni interni videonadzor v klavnicah. Zakon še prepoveduje uporabo živali v cirkusih in privezovanje psov. Za nadzor nad izvajanjem zakona bo zadolžena specializirana inšpekcija za zaščito živali. Ustanovitvi od veterinarske inšpekcije ločenega nadzora nasprotuje veterinarska stroka. Vodja nacionalnega centra za dobro živali pri veterinarski fakulteti v Ljubljani Ožbalt Podpečan je za Radio Slovenija po sprejetju zakona zatrdil, da je to v nasprotju z zakonom o inšpekcijski službi. Zaradi neupoštevanja deležnikov pobudo za ustavno presojo napovedujejo tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici opravljalcem določenih političnih funkcij, vodilnim v političnih strankah in generalnim direktorjem prepoveduje, da kandidirajo za predsednika ali podpredsednika zbornice ali za člane v upravnem odboru in svetu zbornice. Po navedbah vladajoče koalicije bo kmetijsko-gozdarska zbornica s tem razbremenjena političnega vpliva. 

Državni zbor je potrdil tudi znižanje državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev z ukinitvijo lanske uredbe, ki je določila kritje prispevkov v celoti za uslužbence verskih skupnosti s priznanim statusom splošno koristne organizacije. Hkrati pa je s spremembo zakona o verski svobodi državni zbor verskim uslužbencem zvišal zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov z 48 na 60 odstotkov. 

Po poročanju časopisa Delo je Komisija za preprečevanje korpucije, ki je od maja vodila preiskavo proti ravnanju poslanca Slovenske demokratske stranke Zorana Mojškerca, svoje ugotovitve predala policiji. Po ugotovitvah komisije so pri ravnanju poslanca vidni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Prijavo je na KPK podala parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje nepravilnosti financiranja SDS pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. Kot so ugotovili na preiskovalni komisiji, je Mojškerc v zadnjih dveh letih dvignil večje količine gotovine, ki so mu jo na njegov račun nakazala podjetja, za katera se preiskuje, ali bi lahko bila fiktivna. Svojega početja Mojškerc ni prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije.

Radio Capris in Radio Hit je za več kot milijon in pol evrov na dražbi kupil podjetnik Dalibor Kosmina, ki ima v lasti tudi Radio Obala. Kosmina je sicer direktor podjetja Biostile iz Komna, ki se ukvarja s prodajo prehranskih dopolnil, in soustanovitelj izdajatelja TV Golica. Pred tremi leti je prek podjetja Biovis sodeloval tudi pri dobavi zaščitnih mask Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve v vrednosti dobrega milijona evrov. Po poročanju Radia Koper je Kosminov Radio Obala sicer povezan z medijskim imperijem Martina Odlazka. 

 

Vir fotografije: president.az