Izraelsko vrhovno sodišče je pred predčasnimi volitvami za kneset, ki bodo 9. aprila, razsodilo v več primerih, povezanih s kandidaturami. Odločilo je, da sme arabska skupna lista Raam-Balad nastopiti na volitvah. S tem je razveljavilo odločitev volilne komisije, sestavljene iz delegatov parlamentarnih strank zdajšnjega sklica, ki je Raam-Baladu zaradi domnevnih povezav s palestinskimi oboroženimi skupinami in Hezbolahom v času libanonske vojne 2006 kandidaturo prepovedala. Odločitev volilne komisije je sodišče povozilo tudi v primeru Oferja Kasifa, edinega judovskega kandidata pretežno arabske stranke Hadaš, kateremu je dovolilo kandidaturo. Zaradi rasističnih protiarabskih izjav po drugi strani ne bo smel kandidirati Mihael Ben Ari iz stranke Judovska moč, bo pa na kandidatni listi lahko napisan njegov strankarski kolega Itamar Ben-Gvir. Zdi se, da Izrael demokratično participacijo prepoveduje tistim posameznikom, ki ubesedijo dejansko politiko te države.

Judovska moč je sicer ena izmed strank, ki so del nacionalističnega združenja, ki je 21. februarja sklenilo predvolilno koalicijo z vladajočo stranko Likud premierja Benjamina Netanjahuja. Glavni Netanjahujev tekmec na prihajajočih volitvah je sicer nekdanji vrhovni general oboroženih sil Beni Ganc. Če bo Netanjahuju uspelo dobiti nov, peti mandat, bo postal izraelski premier z najdaljšim stažem v zgodovini - Izrael je vodil med leti 1996 in 1999 ter od leta 2009 dalje.

V še enem izmed shodov, ki potekajo v sklopu protestov pod sloganom “Eden od petih milijonov”, se je več tisoč demonstrantov zbralo pred predsedniško palačo v Beogradu. Okoli zgradbe so sklenili živo verigo, s čimer so želeli predsedniku Aleksandru Vučiću, ki je tam priredil tiskovno konferenco, preprečiti, da bi jo zapustil. Sočasno je kljubovalni Vučić, da bi dokazal, da se ga protesti ne dotaknejo, na svojem Instagram profilu med obleganjem palače objavil fotografijo, kako z notranjim ministrom Nebojšo Stefanovićem igra šah.

Protestniki so se kasneje premaknili do bližnje policijske postaje, pred katero so zahtevali izpustitev aretiranih protestnikov, ki so v soboto zvečer vdrli v poslopje srbske radiotelevizije. Vodja nacionalistične stranke Dveri Boško Obradović je skupaj s kolegoma liberalnejših nazorov - nekdanjim beograjskim županom Draganom Đilasom in vodjo stranke Levica Borkom Stefanovićem ter drugimi voditelji tako imenovane Zveze za Srbijo prevzel odgovornost za vdor, rok za izpustitev priprtih pa se je iztekel pred nekaj minutami. Obradović je obenem dejal, da poleg odstopa Vučića sedaj zahtevajo tudi odhod premierke Ane Brnabić in razpis poštenih volitev. Vučić je na tiskovni konferenci že včeraj zavrnil zahteve in Obradovića označil za fašista, Đilasa pa za tajkuna, ki si želita priti na oblast, da bi, citiramo, “lahko kradla”.

Filipini so se tudi uradno umaknili iz Mednarodnega kazenskega sodišča, krajše ICC. Za ta korak so se odločili, potem ko je ICC uvedel preliminarno preiskavo o postopanju predsednika Rodriga Duterteja glede ukrepov v boju proti preprodaji drog, ki jih je uvedel leta 2016. Policija je po uradnih podatkih do danes v teh postopkih ubila 5176 ljudi, predstavniki organizacij za zaščito človekovih pravic trdijo, da bi bila številka lahko do trikrat višja. V skladu s statutom ICC umik stopi v veljavo leto dni po tem, ko država o svoji nameri obvesti Organizacijo združenih narodov. Filipini so tako postali druga država po Burundiju, ki je tudi uradno izstopila iz ICC. Kljub temu izstop ne pomeni konca preiskave, ki potekajo v državi, ki je iz ICC izstopila.

V Managui, prestolnici Nikaragve, so prvič po uradni prepovedi zborovanja, ki je v veljavo stopila novembra lani, potekali protesti. Demonstranti so od predsednika Daniela Ortege zahtevali izpustitev političnih zapornikov, ki jih je oblast zaprla na lanskoletnih protestih. Posredovala je policija, ki je priprla 107 ljudi. Oblasti so obenem prepovedale delo opravljati nekaterim medijem in nevladnim organizacijam. Pogajanja med vladno stranjo in opozicijo, ki so po Ortegovem pozivu k dialogu stekla 27. februarja, so zastala prejšnji teden, ko so opozicijski predstavniki kot pogoj za njihovo nadaljevanje zahtevali izpustitev vseh političnih zapornikov. Ortega je po pozivu sicer odobril izpustitev 112 zapornikov, 50 jih je še odšlo v hišni pripor, vendar zavrača pozive po razpisu predčasnih volitev.

Pravijo, da so lipicanci plemenite živali. Tako so se za plemenit cilj povezali vojaki Združenih držav Amerike in Slovenska vojska. Po skupnem usposabljanju, poimenovanem Lipicanec, so pripadniki brigadnega logističnega bataljona 173. zračno-desantne brigade ameriške kopenske vojske v Evropi obiskali Kobilarno Lipica, kjer so aktivno preživeli kulturni dan. Med opazovanjem lipiške narave so barvali konjske ograde in urejali stoletne drevorede. Dan so zaključili z ogledom predstave Zgodba o Lipici in se spoznali s šepetanjem konjem. Zgodovina povezovanj ameriške vojske in lipicancev sega v konec druge svetovne vojne, ko je ameriški general George Smith Patton mlajši pred Rdečo armado sprožil reševalno akcijo konj, ki so jih leta 1943 zajeli nacisti in preselili v češki Hostinec. Jugoslavija je leta 1947 naposled dobila 11 konj, s čimer so po desetletjih dela uspeli ohraniti tradicijo reje. O reševalni akciji je produkcijska hiša Disney leta 1963 posnela film z naslovom Čudež belih žrebcev.