OFF ribičije v Zahodni Sahari

OFF ribičije v Zahodni Sahari

Aktualno-politična novica
26. 7. 2013 - 14.00
 / OFF

Ameriško vojaško tožilstvo je v oporišču Fort Meade podalo sklepni nagovor na sojenju 25-letnemu vojaku Bradleyju Manningu, obtoženemu izdaje zaupnih dokumentov. Manning predaje 700.000 dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta ni zanikal, prav tako je priznal tudi nekaj drugih točk obtožnice. Za ta priznanja bi ga lahko obsodili na največ 20 let zapora, vendar pa tožilci priznanja niso sprejeli in so šli naprej z vsemi točkami obtožnice, vključno z najhujšo, to je pomoč sovražniku, zaradi katere Manningu grozi dosmrtna ječa. Manningova obramba bo imela sklepni nagovor danes, nato pa bo sodnica, polkovnica Denise Lind, napisala sodbo. Pred oporiščem se je tudi tokrat zbrala skupina protestnikov, ki zahtevajo oprostilno sodbo. Ameriška vlada sicer dela tudi na obtožnici proti Julianu Assangeu, ki se zaenkrat nahaja v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu.

Ob tem je odbor za razdeljevanje proračunskih sredstev ameriškega senata soglasno potrdil amandma k zakonu o financiranju ameriške diplomacije, ki uvaja sankcije proti državam, ki bodo ponudile zatočišče Edwardu Snowdnu. Predloga o sankcijah se je domislil republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki se je pred dnevi proslavil z izjavo, da morajo ameriški športniki bojkotirati zimske olimpijske igre v Sočiju prihodnje leto, ker Rusija Ameriki noče izročiti Snowdna. Nekaj težav s sprejetjem predloga bi sicer lahko bilo v predstavniškem domu, kjer so nasprotniki vladnega prisluškovanja skorajda uspeli s predlogom o prepovedi nadzora nad komunikacijami Američanov, ki niso ničesar osumljeni. Snowden je sicer še vedno na mednarodnem delu letališča Šeremetjevo v Moskvi, ker se ruske oblasti še niso odločile glede njegove prošnje za začasni azil. Azil so mu doslej sicer ponudile že Nikaragva, Bolivija in Venezuela, vendar pa mu države zaveznice Združenih držav v Evropi ne dovolijo preleta čez njihov zračni prostor.

Egiptovsko sodišče je odredilo 15-dnevno pridržanje odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, ker ga želi zaslišati zaradi domnevnega sodelovanja s palestinskim gibanjem Hamas. Mursi naj bi s Hamasom, sicer največjo politično stranko v palestinskem parlamentu, med drugim sodeloval pri napadih na policijske postaje in zapore v začetku leta 2011, s pomočjo katerih so med vstajo proti tedanjemu egiptovskemu diktatorju Hosniju Mubaraku na prostost pobegnili številni politični zaporniki. Aretacijo in zaslišanje Mursija je odredilo sodišče v Kairu, ki preiskuje omenjena dejanja. V Egiptu se sicer danes obeta še en dan protestov. Po eni strani je ljudi na ulice pozvala egiptovska vojska, saj naj bi ji s tem podelili mandat za boj proti nasilju, ki od odstavitve Mursija 3. julija pretresa državo. Na drugi strani so ponovne proteste napovedali Mursijevi privrženci.

Evropska komisija je v sredo podpisala ribiški sporazum z Marokom, ki  dovoljuje španskim ribiškim ladjam, da lovijo ribe v vodah Zahodne Sahare. Zahodni del Zahodne Sahare je sicer pod okupacijo maroških oblasti, prebivalci območja pa nasprotujejo 40 milijonov evrov vrednemu sporazumu. Vprašanja glede podpisa sporazuma smo naslovili na slovenskega evroposlanca iz vrst Skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Iva Vajgla.

//////////////////////////////////////////////////////////////////
IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE
//////////////////////////////////////////////////////////////////

Vajgl je bil sicer vodja štiričlanske delegacije evropskih poslancev, ki so spomladi želeli obiskati okupirano območje Zahodne Sahare, kjer so nameravali preveriti stanje človekovih pravic. Maroške oblasti so jih takrat ustavile ob prihodu na letališče v Casablanci in jih izgnale iz države. Vajgla smo vprašali, če so temu incidentu sledili kakšni ukrepi.

//////////////////////////////////////////////////////////////////
IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE
//////////////////////////////////////////////////////////////////

Italijanska policija je v Rimu in Kalabriji sprožila dve obsežni operaciji, uperjeni proti okoli 100 domnevnim pripadnikom mafije. Za vsako od operacij je bilo izdanih več kot 50 nalogov za aretacijo. Koliko ljudi so pridržali, še ni znano. V operaciji v Rimu naj bi sodelovalo okoli 500 policistov, vključeni so tudi helikopter, enota s psi in pomorska policija. V drugi, povsem ločeni operaciji policija cilja na člane 'Ndranghete v mestu Catanzaro v Kalabriji. Tam med drugim iščejo poslovneže, politike, odvetnike, zdravnike in zaposlene v zaporih. Poleg mafijskega združevanja nekaterim očitajo tudi sodelovanje pri umorih.

Hrvaška se s Češko, Madžarsko in Slovaško pogovarja o oblikovanju skupnih vojaških letalskih sil, navaja hrvaški časnik Novi list. Pogovori po navedbah neimenovanega vira iz hrvaške vlade potekajo na tehnični ravni. Vse štiri članice Nata naj bi imele tako čez pet ali šest let skupno eskadriljo vojaških letal in ustrezno logistiko za njihovo vzdrževanje. Pogovarjali naj bi se tudi o sodelovanju pri nakupu istega modela vojaških letal, skupnem urjenju pilotov in uporabi letalskih oporišč. Da se o skupnem projektu pogovarjajo, kaže tudi predlog hrvaškega strateškega pregleda obrambe, ki ga je vlada sprejela na četrtkovi seji. V pregledu piše, da bo Hrvaška obravnavala pobudo, s katero bi zračni prostor zaščitili na podlagi sodelovanja ter delitve resursov in kapacitet z drugimi državami v regiji.

Osnutka zakonov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela sta pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta naletela na pozitiven odziv tako delodajalcev kot sindikatov. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je pred začetkom seje dejala, da zakona ne bosta odpravila sive ekonomije, da pa predstavljata delček v za to potrebnem mozaiku. S tem se je strinjal tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukić, boj zoper delo na črno pa pozdravljajo tudi v sindikatih. Kot je spomnil sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević, si cariniki že pet let prizadevajo, da bi pomagali pri preprečevanju dela na črno, osnutek zakona pa uresničuje njihova prizadevanja. V tej luči je sindikalist prepričan, da se bo z vstopom carinske službe na to področje zaostril nadzor. Da gre osnutek zakona v pravo smer, meni tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Kot je izpostavil, še posebej pozdravljajo zaostrovanje kazenskih sankcij. Socialni partnerji so se na seji sicer dogovorili, da bodo skušali oba predloga v okviru delovne skupine dokončno uskladiti konec avgusta.

Predstavniki Vseslovenske ljudske vstaje so se sestali z ministrom za notranje zadeve Gregorjem Virantom glede novele zakona o javnih zbiranjih. Predlog zakona je sicer požel široko javno neodobravanje. Kaj so se z ministrom dogovorili, je za Radio Študent povedal predstavnik Vseslovenske ljudske vstaje Peter Petrovčič.

//////////////////////////////////////////////////////////////////
IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE
//////////////////////////////////////////////////////////////////

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness