Po aretaciji ustanovitelja družbenega omrežja Telegram, ruskega poslovneža Pavla Durova, so francoske oblasti proti njemu odprle uradno preiskavo. Durova, sicer francoskega državljana, je francoska policija pridržala v soboto, potem ko je pristal v Parizu, in za njegovo svobodo dodelila varščino v višini petih milijonov evrov. Obtožujejo ga oviranja preiskave organiziranega kriminala na Telegramu ter pomoči in podpore zločinskim dejavnostim na platformi. Pariško državno tožilstvo tako sumi, da je Durov na Telegramu zavestno toleriral nezakonite transakcije, razpečevanje drog, prevare in širjenje slik spolnega nadlegovanja otrok. Obenem je platforma zavrnila sodelovanje v francoski preiskavi aktivnosti na njej na podlagi svobode govora in varovanja osebnih podatkov uporabnikov, kar je po mnenju francoskih oblasti prav tako utemeljen sum vpletenosti. Na Telegramu se branijo, da niti podjetje niti njegov ustanovitelj ne moreta biti odgovorna za dejanja uporabnikov platforme. Poleg francoskega ima Durov tudi državljanstvo Rusije, Združenih arabskih emiratov ter Svetega Krištofa in Nevisa. Združeni arabski emirati in Rusija so mu že ponudili konzularno in pravno pomoč v zadevi. V bran mu je sicer na družbenem omrežju X stopil tudi znani zagovornik svobode govora Elon Musk. Durov je poleg Telegrama ustanovil tudi VK, največje družbeno omrežje v Rusiji, zaradi česar ga občasno primerjajo z ustanoviteljem Facebooka Markom Zuckerbergom. V očeh širše javnosti je postal znan leta 2013, ko je javno ponudil službo ameriškemu žvižgaču Edwardu Snowdenu. Zaradi vedno večje vpletenosti ruske vlade v dogajanje na internetu je leta 2014 svoje delnice VK prodal in pobegnil iz države, nato pa se bolj posvetil Telegramu. Rusija je takrat od njega zahtevala podatke o ukrajinskih majdanskih protestnikih na VK-ju, a Durov trdi, da je zahtevo zavrnil. Platforma Telegram je zadnjih nekaj let, zlasti od začetka ruske invazije Ukrajine, zaradi minimalne moderacije zbirališče ruskih ultranacionalistov in drugih skrajnih desničarjev. Od čistk na družbenih omrežjih, kot so X, Facebook in Reddit, so na Telegramu »zatočišče« našle tudi mnoge levičarske skupnosti in drugi, ki ne ustrezajo oglaševalcem na teh platformah.

Zaradi skrunjenja islamske svete knjige so na Švedskem dva iraška begunca obtožili sovraštva proti muslimanski skupnosti. Obtožena sta na lanskih protestih proti iraški vladi pred iraško ambasado v Stockholmu večkrat zakurila Koran in proti muslimanom usmerjala žaljive komentarje. Eden od njiju, sicer iraški kristjan, svoja dejanja zagovarja kot upravičena, zaradi udeležbe na legitimnem protestu se s tem strinja tudi njegov odvetnik, ki dodaja, da to pravico ščiti švedska ustava. Zaradi dokaznih posnetkov noben od obtoženih svojih dejanj ne zanika. Po njunih dejanjih so Združeni narodi sprejeli resolucijo o verskem sovraštvu, ki so se je zaradi konfliktov glede svobode govora vzdržale Združene države Amerike in Evropska unija. Podporniki obtoženih se prav tako sklicujejo na svobodo govora, ki po njihovem ščiti skrunjenje svetih knjig. V začetku meseca so na Švedskem za enak zločin obtožili tudi švedsko-danskega nacista, ki je Koran zakuril na protestih leta 2022 v Malmöju.

Španski premier Pedro Sánchez je v okviru tridnevne turneje po Zahodni Afriki obiskal Mavretanijo in se sestal z mavretanskim predsednikom Mohamedom Ouldom Ghazouanijem. Ob sestanku sta voditelja držav napovedala sodelovanje med državama na področju migracij. Namen dogovora je zmanjšanje migracij iz Afrike na Kanarske otoke, kamor je letos migriralo že 22 tisoč Afričanov, več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani. V okviru sodelovanja bodo mavretanske oblasti preprečevale izplutje ladij z migranti proti Kanarskim otokom in tihotapljenje ljudi. Mavretanija, najstabilnejša država v Sahelu, je namreč izstopna točka za večino beguncev iz Malija in drugih okoliških držav. Poleg tega bo Španija v Mavretanijo za krepitev varnostnih kapacitet vložila pol milijona evrov in tam ustanovila neokolonialni Inštitut Cervantes za promocijo španščine. Španijo pa namesto tega zanima druga vrsta migracije, saj bodo svoj program krožnih migracij razširili tudi na Mavretance. Tako bodo državljanom Mavretanije dovolili kratkotrajne migracije v Španijo, da začasno dopolnijo pomanjkanje delovne sile, nato pa se vrnejo domov. V program so poleg Mavretanije vključeni tudi Maroko, Senegal, Kolumbija, Honduras, Ekvador, Argentina in Urugvaj, danes pa se jim je pridružila še Gambija. Zaradi starajoče populacije Španci ocenjujejo, da bodo do leta 2050 potrebovali med 200 in 250 tisoč tujih delavcev, a bog ne daj, da bi jim pustili tudi uživati v razvoju španske ekonomije, ki ga bodo ustvarili. Namesto tega jih bodo po tem, ko jih bodo temeljito izkoristili, poslali domov, kjer njihova odsotnost lokalnemu razvoju ni naredila nobenih uslug.

Dve leti po napovedi misije in dva meseca po prihodu na Haiti sta haitijska in kenijska policija začeli operacijo za vzpostavitev miru v predelih haitijske prestolnice Port-au-Prince, ki jih obvladujejo organizirane tolpe. Nadzorujejo okoli 80 odstotkov mesta, zaradi nasilja, ki ga izvajajo, pa je brez domov ostalo več kot pol milijona ljudi. Skupna operacija se osredotoča predvsem na okoliš Bel Air, kjer so tolpe najbolj nasilne, a podrobnosti o operaciji haitijski premier Garry Conille ne razkriva. Kenijski policisti na misiji na Haitiju medtem po dveh mesecih še vedno niso prejeli plačila Združenih narodov, ki misijo organizirajo. Sklad za plačilo policistov se polni iz prostovoljnih prispevkov držav članic Združenih narodov, največji financerji pa so Kanada, Združene države Amerike in nekdanji kolonialni lastnik Haitija, Francija. Američani so denimo v sklad prispevali več kot 90 milijonov evrov, a je 400 policistov na misiji do zdaj prejelo le svoje kenijske plače. Ameriška veleposlanica v Keniji je obljubila, da bodo zadevo rešili do konca tedna.

Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je napovedal reformo pokojninskega sklada v Južni Koreji, ki je s skoraj 750 milijardami evrov tretji največji na svetu. Yoon, sicer ultrakapitalist, meni, da je trenutni pokojninski sistem nepravičen in neučinkovit za državo s takó starajočo populacijo. Da bi vzdrževali sistem, bo vlada povečala prispevke državljanov v sklad, saj bo po trenutnih trendih leta 2041 odhodek iz sklada presegel prihodek, do leta 2055 pa bo sklad popolnoma izčrpan. Trenutno povprečna pokojnina znaša okoli tretjino povprečne plače, torej so južnokorejski upokojenci med najrevnejšimi med državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, katere del je tudi Slovenija. Reforma pokojninskega sistema je že dolgo v načrtih južnokorejskih predsednikov, a se je zaradi strahu pred izgubo volilcev ni lotil še nihče. Yoon, ki mu že od izvolitve podpora ostro pada, njegova Stranka ljudske moči pa je na zadnjih parlamentarnih volitvah pogorela, s tem očitno nima težav.

Pravica za Severino! Potem ko je zadržanje Severine na hrvaško-srbski meji skoraj povzročilo mednarodni incident, je srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić sporočil, da je ministrstvo hrvaško divo odstranilo s seznama neželenih oseb. Dačić je za srbski portal Kurir izjavil, da je tudi sam predsednik Aleksandar Vučić dejal, da je stvar neumna. Ob tem je dodal, da bo seznam ostal, saj je tudi vedno obstajal z namenom zaščite države. Severina lahko zdaj svobodno potuje v Srbijo, a zaman, saj pravi, da se ne bo vrnila, dokler je na oblasti Vučić. Tovarišica Severina očitno ve, da je revolucija za Srbijo edina rešitev.

Vlada je sklenila, da se bo z novim letom prispevek za Radiotelevizijo Slovenija dvignil za deset odstotkov, z 12,75 na 14,02 evra. Tako se bo RTV prispevek dvignil prvič v 12 letih, namen dviga pa je uskladitev z inflacijo. Poleg odloka o povišanju prispevka so na seji vlade razpravljali tudi o spremembah zakona o RTV, ki jih bodo obravnavali do konca leta. Na ministrstvu za kulturo menijo, da so v zakonu potrebne spremembe, saj je bil osnovni namen zakona umik politike iz RTV-ja, zdaj pa je na vrsti še ureditev delovanja javnega zavoda ter uvedba notranjih in zunanjih revizij. Več o vladni želji po dodatnih spremembah na RTV pove ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Izjava

RTV se medtem ukvarja z razpisom za predsednika uprave, na katerega so se prijavili trije kandidati. Ti so vršilka dolžnosti predsednice uprave Natalija Gorščak, direktor Radia Slovenija Mirko Štular in direktor Nova24TV Boris Tomašič, ki jih je razpisna komisija povabila na razgovor. Po razgovorih v ponedeljek bo svet RTV o izbiri novega predsednika uprave predvidoma glasoval na izredni seji v sredo.

Vlada je potrdila dogovor med slovenskim in nemškim obrambnim ministrstvom za nakup protizračnega sistema srednjega dosega IRIS-T SLM. Trenutno Slovenija nima kapacitet za zračno obrambo, a so se k vzpostavitvi zavezali leta 2022, ko so skupaj s še 14 državami zveze Nato podpisali memorandum za obrambo evropskega neba. Sistem bo stal 147 milijonov evrov brez DDV, dobavilo pa ga bo nemško podjetje Diehl Defence, ki ima z nemško vlado že sklenjeno pogodbo.