Nemško ustavno sodišče je odločilo, da je Zakon o podnebnih spremembah iz leta 2019 delno neustaven, saj s predlaganimi regulacijami ne more doseči pomembnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, pač pa največji zalogaj prelaga na leta po tej prelomnici. Hkrati pa zakon ne razloži, kako se bodo emisije zmanjšale po tem letu. Nemčija bi do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na številke iz leta 1990 - do sedaj so jih po podatkih za leto 2019 zmanjšali že za 35 odstotkov. V zakonu so bile recimo predvidene nove določbe glede cen fosilnih goriv, ki bi cene povišale in s tem odvračale uporabnike. Vlada mora tako do konca naslednjega leta izboljšati cilje glede zmanjšanja izpustov in jasneje predstaviti mehanizem za njihovo doseganje. Pobudo za ustavno presojo je podalo devet mlajših podnebnih aktivistov; sodišče se je strinjalo z njihovo obtožbo, da bi doseganje nezadostnih ciljev pomenilo kršenje njihove pravice do dostojnega življenja in prihodnosti.

Evropski poslanci so v znak solidarnosti in podpore Češki, ki je trenutno v diplomatskem sporu z Rusijo, sprejeli resolucijo, ki članice Unije poziva k izgonu ruskih diplomatov. To so do sedaj storile že Estonija, Litva, Slovaška, Latvija in seveda Češka. Rusija je že izvedla pričakovane povračilne ukrepe in diplomate omenjenih držav poslala domov. Spor je zanetila obtožba češke varnostne službe, da je bila Rusija kriva za eksplozijo v skladišču orožja na Češkem leta 2014. Neuradno naj bi šlo za orožje, namenjeno Ukrajini, ki ga je tam hranil bolgarski trgovec z orožjem Emilian Gebrev. Poslanci so pozvali tudi k takojšnji izpustitvi Alekseja Navalnega, ki je pred kratkim v zaporu prenehal gladovno stavkati.

Spor z Rusijo na Češkem pretresa tudi notranjepolitično dogajanje. V Pragi so potekali protesti proti predsedniku države Milošu Zemanu. Protesta v organizaciji gibanja Milijon trenutkov za demokracijo se je udeležilo približno 10 tisoč ljudi. Protestniki niso zadovoljni s predsednikovo naklonjenostjo Rusiji – obtožujejo ga, da širi podobne dezinformacije, kot bi jih odobravala tudi ruska oblast. Zeman je v govoru na nacionalni televiziji omenil, da sam ne verjame v rusko vpletenost in da je verjetnejši vzrok za eksplozijo preprosto nesreča.

V diplomatski spor z Rusijo se poleg Češke vse bolj zapleta tudi Bolgarija, ki je izgnala ruskega diplomata, potem ko je tamkajšnje tožilstvo posumilo, da naj bi tudi za eksplozijami v skladiščih orožja v Bolgariji stala Rusija. Med letoma 2011 in 2020 je eksplodiralo v štirih skladiščih – odgovornih naj bi bilo šest ruskih državljanov, trije od njih pa pripadajo ruski obveščevalni službi GRU. Menijo tudi, da so te eksplozije povezane s tisto na Češkem. V skladiščih so hranili orožje, ki je bilo namenjeno za transport v Ukrajino in Gruzijo. Rusijo pozivajo k sodelovanju v preiskavah in lociranju krivcev, ta pa je že napovedala izgon vsaj enega bolgarskega diplomata in meni, da bi Bolgarija rada zgolj prekosila Češko v naštevanju obtožb.

Palestinski predsednik Mahmud Abbas je začasno prestavil volitve, vse dokler ne bodo svojega glasu mogli oddati tudi prebivalci Vzhodnega Jeruzalema - tega trenutno okupira Izrael. Parlamentarne volitve so bile predvidene za 22. maj, predsedniške pa za 21. julij. Abbas za nastalo situacijo krivi Izrael, saj naj bi okupacija onemogočala pravične volitve. Zadnje parlamentarne volitve so na palestinskih ozemljih potekale pred petnajstimi leti. Volitve, za katere so se odločili pred tremi meseci, so bile rezultat sprave med Fatahom, ki mu pripada tud Abbas – ta vodi palestinsko oblast na Vzhodnem bregu – in Hamasom, ki nadzoruje območje Gaze. V Hamasu so predsednikovo odločitev že oklicali za antidemokratično in za poskus državnega udara.

Evropska unija je sprejela direktivo, ki bo – po implementaciji v zakonodajo držav članic – zagotavljala hitro odstranjevanje internetnih vsebin, označenih kot teroristične. Upravljavec spletne strani bo imel eno uro časa, da sporne vsebine odstrani. Če omrežje tega ne bi storilo, je lahko kaznovano s plačilom v višini do štirih odstotkov svojega svetovnega prometa. Možno bo tudi naslavljanje teh zahtev med različnimi državami EU, a v tem primeru bo dovoljena 72-urna preiskava o tem, ali je bila odstranitev vsebin utemeljena. Izjeme so lahko dovoljene, ko gre za izobraževalne, kulturne ali raziskovalne namene. Namen zakonodaje je terorističnim organizacijam otežiti spletno rekrutiranje. Nekaj nevladnih organizacij, denimo Amnesty International, je pri zakonodaji opozorilo na problem cenzure, omejevanja svobode govora in izkoriščanja zakonodaje za politične interese. V veljavo bodo novosti stopile naslednje leto.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je odobril teste za novi koronavirus, namenjene samotestiranju osnovnošolcev in dijakov. Prilagojeni so za jemanje vzorca iz sprednjega dela nosne votline, zato jih bodo učenci lahko uporabljali sami. Pri testiranju izdelka je sodelovalo skoraj 500 ljudi; pri osebah s simptomi covida-19 so ugotovili skoraj 69-odstotno občutljivost, pri asimptomatskih pa 72-odstotno. Občutljivost testa pada z dnevi od pojava prvih simptomov. Proizvajalec sicer trdi, da bi morala biti občutljivost kar 95-odstotna. NLZOH je izdal mnenje, da so testi glede učinkovitosti primerljivi z ostalimi na trgu, zato so bili odobreni za samotestiranje. Pred uporabo pa mora izdelek odobriti še Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Za začetek testiranja je odgovorno Ministrstvo za zdravje v dogovoru z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Samotestiranje osnovnošolcev in dijakov bi se moralo začeti že v začetku tega meseca, a je bilo zaradi odobritvenega postopka prestavljeno.