Ameriški veletrgovec Walmart bo moral plačati 250 milijonov evrov kazni zaradi korupcije svojih poslovnih partnerjev v Latinski Ameriki, Indiji in Jugovzhodni Aziji. Po navedbah tožilstva so v Walmartu sodelovali v korupciji in poslovne partnerje spodbujali pri podkupovanju lokalnih oblasti na območjih, kjer so načrtovali gradnjo novih trgovin. Stalna praksa je bilo financiranje tako imenovanih strokovnjakov za lokalno politično okolje, prek katerih so podkupovali lokalne oblasti. Vsota za podjetje, katerega dobiček je v letu 2018 znašal 70 milijard evrov, sicer ni usodna, a sodba predstavlja precedenčen primer za podobne tožbe v prihodnje.

Gvatemalska volilna komisija je napovedala ponovno štetje glasov po nedeljskih predsedniških volitvah. Po prvih rezultatih bi se avgusta v drugem krogu spopadla levosredinska kandidatka Sandra Torres in konservativni kandidat Alejandro Giammattei. Zaradi domnevnih nepravilnosti so se za ponovitev volitev zavzeli tudi v stranki FCN Nacion nekdanjega predsednika Jimmyja Moralesa. Volitve že od vsega začetka spremljajo obtožbe o korupciji in nepravilnostih. Več kandidatov so še pred začetkom kampanje izločili zaradi protikorupcijskih procesov. Zanimivo je, da je državno tožilstvo enako obtožnico izdalo tudi za Torres, a je to storilo dan po tem, ko je začela zanjo veljati predvolilna kazenska imuniteta.

Avstrijska dežela Tirolska je napovedala, da bo uvedla prepoved vožnje po lokalnih cestah za tuja vozila ob koncih tedna. Ukrep bodo, po besedah deželnega glavarja Güntherja Platterja, uvedli zaradi velikih obremenitev teh cest v času počitnic. Vozniki iz tujine se po njegovih besedah z vožnjo po lokalnih cestah izogibajo plačilu cestnin in tako dodatno obremenjujejo avstrijsko cestno omrežje. Na ukrep se je že ostro odzvala bavarska deželna vlada, ki pravi, da gre za povračilni ukrep zaradi napovedane uvedbe cestnin za tujce na nemških avtocestah. Sodišče EU je omenjene cestnine označilo za neskladne z evropsko zakonodajo in Nemčiji naročilo, naj ustavi sprejemanje novega zakona o avtocestah. Omejitev vožnje po lokalnih cestah ob koncu tedna za tovorna vozila v tranzitu sicer velja tudi v Sloveniji.

Približno deset tisoč protestnikov je med protiruskimi protesti v prestolnici Gruzije Tbilisiju poskušalo vdreti v poslopje parlamenta, kjer so jih ustavili policisti z gumijastimi naboji in solzivcem. Na protestih, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, so zahtevali odstop predsednika parlamenta Iraklija Kobačidzeja. Protestnike je razburil obisk poslanca ruske dume Sergeja Gavrilova, ki je predsedoval sestanku o političnih in verskih zadevah v gruzijskem parlamentu. Opozicijo je razburil po njenem mnenju vedno večji vpliv ruske vlade v državi, ki se je z Rusijo pred desetimi leti celo vojaško spopadla.

Vodje držav Evropske unije se v četrtek niso mogli zediniti o enotni zaprisegi, po kateri bi se EU zavezala k ogljični nevtralnosti do leta 2050. Vse države sicer podpirajo ta cilj, a so nekatere države nasprotovale enotni zavezi za njegovo dosego brez zagotovil o dodatni podpori revnejšim članicam za nadomestilo gospodarskih izpadov zaradi prenove gospodarstva. Na vrhu pa so se uspeli zediniti o enoletnem podaljšanju sankcij proti Rusiji zaradi po njihovih besedah nelegalne in sovražne zasedbe Krima. Sankcije so usmerjene predvsem v ruski energetski sektor in ruskim podjetjem omejujejo dostop do evropskih finančnih trgov.

Interpelacija zoper obrambnega ministra Karla Erjavca v državnem zboru, kot kaže, ne bo uspela. Podprle so jo opozicijske stranke SDS, NSI in SNS, proti pa so bile vse koalicijske partnerice. Do današnje razprave je bilo nejasno stališče stranke Levica, ki je v zadnjih dneh zaradi prodaje Abanke napovedala presojo prihodnjega sodelovanja z vlado. Miha Kordiš je med razpravo povedal, da Levica v sporih “Natovih lakajev in hlapcev” ne bo sodelovala in se bo glasovanja vzdržala. Poslanci Levice so razpravo namesto tega izkoristili za izražanje svojega nestrinjanja z delom vlade. To pomeni, da interpelacija po vsej verjetnosti ne bo uspela. Za razpravo je sicer namenjenih 14 ur, zato bo končna odločitev verjetno znana šele zvečer.

Občina Murska Sobota je dokončno napovedala ustanovitev novega javnega zavoda, ki bo prevzel dejavnost Pomurskih lekarn. Spor med javnim zavodom in občino sicer traja že nekaj časa, in sicer zaradi imenovanja Ivana Zajca za vršilca dolžnosti zavoda, čemur občina nasprotuje, in zaradi neupoštevanja navodil občine glede naročanja zdravil prek javnih naročil. Po prepričanju občine javni zavod ne upošteva zakonodaje in zdravila naroča prek individualnih pogodb z dobavitelji namesto prek transparentnih javnih naročil. Občina je zavodu za to, da z mesta direktorja razreši Zajca, dala dvomesečni rok, ki se izteče v torek, 25. junija, vendar zavod roka ne namerava upoštevati.