Privat rabat
Komisija za preprečevanje korupcije je ponovno opozorila na pomanjkljivosti sistema nabave zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev. KPK je to problematiko izpostavila že leta 2014, svoje ugotovitve pa je posredovala tudi Računskemu sodišču. Kljub pozivom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sprememb na tem področju še ni. Kot najbolj problematične KPK in ZZZS izpostavljata lekarne rabate, torej popuste na količino, ki jih lekarne naknadno dobijo od veletrgovcev z zdravili in zadržijo zase, medtem ko Zavodu zdravila zaračunavajo po najvišjih dovoljenih cenah, ne pa po dejanskih nabavnih cenah. KPK poudarja, da bi rabate v višini preko 8 milijonov evrov letno moral prejemati dejanski plačnik zdravil, torej ZZZS, in ne lekarne. Največ nepravilnosti v delovanju lekarn se poleg rabatov pojavlja tudi pri neupoštevanju Zakona o javnem naročanju.
Stališče Komisije za preprečevanje korupcije glede lekarnih rabatov kot velike pomanjkljivosti v sistemu nabave zdravil povzame predsednik KPK Boris Štefanec:
Po mnenju KPK bi moral rabate prejemati ZZZS kot dejanski plačnik zdravil ali pa bi bilo potrebno celoten sistem tega, kako je sestavljena cena zdravil, spremeniti. Po trenutni ureditvi na račun rabatov profitirajo največje slovenske občine kot družbenice in soustanoviteljice lekarn.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je Ministrstvu za zdravje že drugo leto zaporedoma predlagal, da se v Splošni dogovor za leto 2018 vnese določba, ki bi lekarnam določala zaračunavanje zdravil na recepte ZZZS po nabavni ceni, znižani za vrednost vseh popustov. Prav tako so predlagali, da bi lekarne za naknadne popuste, kot so na primer rabati, ZZZS-ju izdajale dobropise. Vlada in ministrstvo temu predlogu nista ugodili niti letos niti lani. Predlog zavoda predstavi Damijan Kos z ZZZS:
Zadnja revizija Računskega sodišča, ki se je nanašala na lekarne, je bila opravljena leta 2016. Takrat je Računsko sodišče podalo negativno mnenje Celjskim, Gorenjskim in Mestnim lekarnam za njihovo delovanje v letu 2014. Kos pravi:
Rabati pa niso edina problematična točka v lekarniškem sistemu nabave zdravil, financiranih iz javnih sredstev, pove Štefanec:
Zaradi neupoštevanja zakona o javnem naročanju se je zapletlo tudi pri sodelovanju med zavodom Pomurske lekarne in pomurskimi občinami, ki so njegove soustanoviteljice. Razloži župan Aleksander Jevšek:
Zaplet med občinami in zavodom Pomurske lekarne sicer traja že dlje časa, za spor pa je krivo predvsem imenovanje Ivana Zajca na mesto vršilca dolžnosti direktorja lekarn. Mestni svet ni podal soglasja za njegovo imenovanje na mesto direktorja, zato ga je svet zavoda lekarn imenoval na mesto vršilca dolžnosti. Občina Murska Sobota se je zato najprej pritožila na okrožno sodišče, kjer so pritožbo zavrnili, kasneje pa še na Višje sodišče v Mariboru, kjer so jim pritrdili, da je za imenovanje v.d. direktorja potrebno njihovo soglasje. Več pove Jevšek:
Mestna občina Murska Sobota je v lastni reviziji ugotovila, da je Zavod Pomurske lekarne z neupoštevanjem zakonov o javnem naročanju povzročil materialno škodo v višini okoli 100 tisoč evrov letno.
Revizija Računskega sodišča treh lekarn iz leta 2016 je pokazala, da Celjske lekarne niso upoštevale Zakona o javnem naročanju pri naročilih v skupni višini 23,5 milijona evrov, Gorenjske pri 25 milijonih evrov, Mestne pa pri 9 milijonih evrov naročil.
Dodaj komentar
Komentiraj