OFF ruske vojske v Kijevu

Aktualno-politična novica
25. 2. 2022 - 15.00
 / OFF

Pogovr o tem kaj se je zgodilo v prvih urah Ruskega napada na Ukrajino
 / 24. 2. 2022
Poteka drugi dan ruske invazije na Ukrajino. Ruska vojska, ki je napadla po kopnem, zraku in morju s treh strani – vzhoda, juga in severa –, je s slednjega napredovala do kijevske četrti Obolon in se že nahaja v devet kilometrov oddaljenemu središču ukrajinske prestolnice. To so med tretjo in četrto uro zjutraj po lokalnem času začela bombardirati letala, pred katerimi so se prebivalci zatekli na postaje podzemne železnice in druga zaklonišča. V Kijevu, kjer je med 22. zvečer in 7. zjutraj v veljavi policijska ura, so trenutno tudi že ruski tanki.

Srditi boji 40 kilometrov severozahodno od Kijeva so potekali za letališče Hostomel, ki je, potem ko so nadzor nad njim za kratek čas uspeli spet prevzeti ukrajinski vojaki, po najnovejših informacijah pod nadzorom ruske vojske. Ta prav tako nadzira območje jedrske elektrarne Černobil. Raven jedrskega sevanja po navedbah ruskega obrambnega ministrstva ni povišana. Med odmevnejšimi poročanji je še zavzetje Kačjega otoka v Črnem morju, kjer je umrlo 13 obmejnih stražarjev, ki se niso želeli predati ruski bojni ladji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj zvečer odredil splošno mobilizacijo in moškim v starosti med 18. in 60. letom prepovedal zapustiti državo. Zelenski za zdaj ostaja v Kijevu, kjer se po njegovih besedah nahajajo ruske diverzantske skupine, ki naj bi mu stregle po življenju. Po zadnjih uradnih podatkih je število žrtev na ukrajinski strani 137, kar vključuje tako pripadnike vojske kot civiliste, je pa število po zadnjih spopadih gotovo že višje. Ruska stran števila žrtev med svojimi pripadniki vojske ne razkriva; ukrajinsko obrambno ministrstvo trdi, da je višje od tisoč.

Pred uro in pol je Zelenski v javnem nagovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina v ruskem jeziku pozval k pogajanjem. Izrazil je pripravljenost na pogovore o nevtralnem statusu Ukrajine, a poudaril, da bi za to potrebovali zagotovila tretje strani. Še pred tem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov pripravljenost na pogajanja z Ukrajino pogojil z njeno predajo. Kot se je izrazil, Rusija ne priznava ukrajinskega političnega vodstva kot demokratičnega in želi demilitarizirati Ukrajino.

Medtem v več mestih po svetu potekajo protivojni protesti. V Moskvi, Sankt Petersburgu, Jekaterinburgu, Pêrmu in drugod po Rusiji je bilo na prepovedanih shodih aretiranih več kot 1700 protestnikov, ki jih je Preiskovalni odbor, organ ruske vlade, ki preiskuje večja kazniva dejanja, vnaprej posvaril pred pravnimi posledicami ob udeležbi.

Evropska unija je o vojni v Ukrajini zasedala na izrednem vrhu v Bruslju. Voditelji držav članic so sprejeli drugi, razširjeni sveženj sankcij proti Rusiji, ki obsegajo finančni, energetski in prometni sektor ter omejitve na področju vizumske politike za ruske oligarhe. Predsednica evropske komisije Ursula von der Layen [ursula fon der lejen] je na tiskovni konferenci dejala, da so sanckije zastavljene tako, da bodo imele »maksimalen učinek na rusko gospodarstvo in elito«. Ruskim bankam in ključnim podjetjem v državni lasti bo tako prepovedan dostop do finančnih trgov unije, s čimer naj bi prizadeli 70 odstotkov bančnega trga Rusije. Poleg tega bo onemogočen nakup tehnologije, namenjene posodabljanju naftnih rafinerij, in civilnih letal oziroma rezervnih delov zanje. Ker tri četrtine ruske civilne letalske flote izvirajo iz EU, bi tako na dolgi rok poskušali ohromiti tamkajšnji letalski promet. Ta je sicer v Rusiji prepovedan za vsa letala, ki so registrirana v Združenem kraljestvu, potem ko je uradni London prepovedal pristaneke na Otoku letalske družbo Aeroflot. Sveženj sankcij morajo, preden stopijo v veljavo, potrditi še zunanji ministri članic unije. Pomenljivo je, da med sankcijami ni zajetih omejitev pri uvozu ruskega plina v Evropsko unijo, prav tako ne izključitev iz belgijskega Združenja za svetovno medbančno telekomunikacijo, poznanega pod kratico Swift. Von der Layen je ob tem izjavila, da je prioriteta najti način, kako zmanjšati energetsko odvisnost Evropske unije od Rusije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu zasedanja napovedal še pomoč Evropske unije Ukrajini pri orožju in denarju, in sicer v znesku 300 milijonov evrov. Več o vojni v Ukrajini tudi v Kultivatorju ob 17. uri, ki mu bo sledil studijski del.

Mirovna misija Evropske Unije Eufor bo v Bosno in Hercegovino iz previdnosti napotila dodatnih petsto vojakov za zagotavljanje varnosti v državi. Štiri čete bodo v BiH prispele v naslednjih dveh tednih, skupno število tam nameščenih Euforjevih vojakov pa se bo tako povečalo na skupnih 1100. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je ob izjavi za javnost, ki jo je objavil štab Eufor v Sarajevu, poudaril, da krepitev vojaških sil v rezervi potrjuje zavezanost k ohranjanju celovitosti in stabilnosti države ter njenih institucij na podlagi daytonskega sporazuma. Novembra lani je Varnostni svet Združenih narodov soglasno podaljšal Euforjev mandat v Bosni za eno leto, v državi pa so prisotni od leta 2004, ko je bila Mirovna misija EU tudi ustanovljena.

Zvezna porota v Minneapolisu je tri nekdanje policiste, ki so 25. maja 2020 sodelovali pri umoru Georga Floyda, spoznala za krive kršenja državljanskih pravic. Policistom Tou Thau, Alexanderu Kuengu in Thomasu Laneu bo kazen izrečena naknadno; grozi jim tudi smrtna kazen ali dosmrtni zapor, so pa tožilci v sodnem procesu zahtevali 25-letno zaporno kazen za vsakega izmed trojice. George Floyd je umrl, potem ko ga je policist Derek Chauvin devet minut in 29 sekund s svojim kolenom na vratu pritiskal k tlom ter ga tako zadušil. Aprila lani je bil spoznan za krivega v vseh točkah obtožnice, ki ga je bremenila uboja in nenamernega ter nenaklepnega umora. Chauvin je bil obsojen na 22 let in pol zapora, po priznanju krivde za kršenje državljanskih pravic pa čaka še na izrek kazni med 20 in 25 let zapora.

Ob prihajajoči obletnici o izbrisu in suvernosti
 / 14. 2. 2021
Predsednik republike Borut Pahor se je ob obeležitvi 30. obletnice izbrisa oseb iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisanim opravičil.

Izjava

Na obeležitvi je v imenu Civilne iniciative izbrisanih aktivistov govoril tudi njen predsednik Irfan Beširević.

Izjava

Nadzorni svet Gen Energije je odpoklical generalnega direktorja Martina Novšaka. Razloga za njegovo razrešitev v sporočilu za javnost nadzorniki niso navedli. Družbo bo začasno vodila dosedanja članica poslovodstva, finančna direktorica Gordana Radanovič, ki pa naj bi jo po poročanju več medijev kaj kmalu lahko nasledil Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne.

Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je premierja Janeza Janšo spoznal za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija – Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. Sodišče mu je dosodilo enotno kazen, in sicer tri mesece zapora pogojno s preizkusno dobo enega leta, Janša pa mora poravnati tudi stroške sodnega postopka. Spomnimo, Janša je 21. marca 2016 na družbenem omrežju zapisal, citiramo: »Na neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan«. Danes izrečena sodba na prvi stopnji sicer še ni pravnomočna. Janšev zagovornik Franci Matoz je že napovedal pritožbo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kam gre ta svet, ej. Zdaj bomo videli kako zanesljiva je EU kot zaveznica Ukrajine. Žalostno. Depresivno. :(

Eu nima vojske

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.