OFF S-300

OFF S-300

Aktualno-politična novica
5. 10. 2016 - 15.00
 / OFF

Iraški poslanci so sprejeli protestno resolucijo proti Turčiji zaradi njene odločitve o podaljšanju vojaške prisotnosti v Iraku in Siriji. Po nedavnem prestopu sirske meje turških vojakov, ki so pod pretvezo ofenzive na Islamsko državo omejili napredovanje kurdskih enot v regiji, so poslanci preteklo soboto izglasovali nadaljevanje operacij v obeh južnih sosedah. V Iraku turški vojaki opravljaljo naloge učenja in pomoči kurdskim pešmergam in lokalnim sunitskim milicam v skladu z dogovorom, sklenjenim z iraško vlado. Decembra lani pa je Turčija v Irak brez soglasja tamkajšnje vlade poslala dodatne enote z obrazložitvijo, da so potrebne za varovanje njenih vojakov. 150 turških vojakov in 25 tankov je sicer nastanjenih v oporišču Bašika, ki se nahaja približno 30 kilometrov severovzhodno od Mosula. Obe državi sta v protestni potezi veleposlanika sosede pozvali na pogovor.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. V Turčiji se nadaljujejo prisilna zapiranja medijskih hiš, tokrat se je na udaru znašla prokurdska televizija IMC TV zaradi oblastnih obtožb o “širjenju teroristične propagande”. Takšni ukrepi turške vlade so mogoči, ker v državi še vedno velja izredno stanje, ki so ga oblasti razglasile po poskusu državne udara, pred dnevi pa ga je kabinet ministrov podaljšal še za naslednjih 90 dni. Pod njegovo veljavo lahko turška vlada, v kolikor meni, da nek medij predstavlja grožnjo nacionalni varnost, med drugim brez soglasja parlamenta ukaže zaprtje le-tega. Po besedah predsednika Recepa Tayyipa Erdogana bi izredno stanje v državi lahko trajalo vse do poletja naslednje leto. Prav tako v okviru izrednega stanja je Turčija suspendirala slabih 13 tisoč policistov zaradi suma povezave s klerikom Fetulahom Gülenom.

V vzhodnem delu sirskega mesta Alepo vojaki, zvesti Asadovemu režimu, ob pomoči ruskih letal stopnjujejo ofenzivo. Intenzivni spopadi, ki so sledili prekinitvi šibkega premirja, naj bi zahtevali skoraj 300 civilnih žrtev. Asadova zaveznica Rusija pa je v državo pred kratkim pripeljala raketni sistem S-300, ki naj bi služil obrambi njene pristaniške baze. Pred ruskimi zakonodajalci pa naj bi se v kratkem znašel zakon, s katerim bi ratificirali sporazum s sirsko vlado glede podaljšanja prisotnosti ruskega letalstva v državi za nedoločen čas.

Palestinska nacionalna oblast je odredila prestavitev izvedbe lokalnih volitev za pol leta. Odločitev prihaja le dan po tem, ko je palestinsko vrhovno sodišče odločilo, da bodo volitve potekale zgolj na Zahodnem bregu, kjer vlada gibanje Fatah. Na območju Gaze, ki ga nadzoruje gibanje Hamas, naj namreč ne bi bili zagotovljeni pogoji za izvedbo volitev. Na odločitve državnih organov se je Hamas odzval z odgovorom, da je delovanje institucij pristransko in v prid glavnemu tekmecu Fatahu. Palestniska centralna komisija in Združeni narodi so odločitev oblasti pozdravili in izrazili upanje, da bi prestavljene volitve potekale tudi v Gazi.

V Veliko Britanjo. Diane James, ki je stopila na čelo britanske nacionalistične stranke UKIP po odhodu Nigela Faraga, je v medijski izjavi sporočila svoj odstop. James je je bila ob podpori predhodnika Faraga na vodilno mesto z veliko večino glasov izvoljena zgolj pred 18-imi dnevi, vendar je zatrdila, da prejete nominacije za vodstvo ne bo formalizirala. Razlog za takšno odločitev je po njenih besedah manko podpore znotraj stranke.

Tajske oblasti so na letališču v Bangkoku zadržale hongkonškega aktivista Joshua Wonga. Wonga je namreč kitajski imigracijski biro umestil na črno listo, zato ga je Tajska na zahtevo Kitajske poslala nazaj v matično državo. Aktivist je dobil javno prepoznavnost v času protestov za demokratizacijo volilnega sistema v Hongkongu. Kasneje je Wong ustanovil stranko Demosistō, na Tajsko pa je bil povabljen kot govorec na univerzi Chulalongkorn. Tajska, sicer tradicionalna ameriška zaveznica, se v zadnjih letih vedno bolj nagiba h Kitajski. Tako so tajske oblasti pred dobrim letom na željo kitajskih kolegov v državo vrnile tudi približno 100 ujgurskih beguncev.

Novinarji medijske hiše Reuters so razkrili, da je družba Yahoo pred dobrim letom razvila program za prečesavanje podatkov o svojih uporabnikih in branje njihove elektronske pošte. Program naj bi družba razvila na zahtevo ameriških oblasti, ni pa znano, ali je za operacijo stal ameriški zvezni urad FBI ali Nacionalna varnostna agencija NSA. Program naj bi oblastem v množici dokumentov omogočal iskanje posameznih besed, ni pa znano, kaj so državne oblasti v elektronski pošti Yahoojevih uporabnikov iskale.

Noveli Zakona o nadzorovanju državne meje in Zakona o nalogah in pooblastilih policije sta bili v koalicijskem usklajevanju, prihodnji teden pa naj bi o njiju odločala vlada in nato državni zbor. Noveli med drugim uvajata možnost policijske uporabe električnega paralizatorja ter nadzora javnih dogodkov in večjih prireditev z brezpilotnimi letali. Poleg tega bo lastnikom zemljišč, na katerih bi policija postavila žično ograjo ali druga tehnična sredstva za obdobje več kot 24 mesecev, zagotovljena odškodnina. Spremembe komentira Damir Josipovič iz Inštituta za narodnostna vprašanja:

Izjava.

Več o predvidenih spremembah policijskih pooblastil pa v Offsajdu ob petih.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness