Več deset tisoč Romunov je v Bukarešti in ostalih večjih romunskih mestih protestiralo proti pravosodnim reformam. Proteste so sklicali člani štiridesetih romunskih civilnodružbenih gibanj in dveh sindikatov. Protestniki so zahtevali umik predloga reforme, ki bi zmanjšala pooblastila uradu tožilstva za boj proti korupciji. Predlagateljica reform je vladajoča socialdemokratska stranka. Predsednik socialdemokratske stranke Liviu Dragnea je trenutno v preiskavi zaradi kraje evropskih sredstev. Pred tem je že bil obsojen zaradi volilnih prevar, zaradi obtožb pa mu je kandidatura prepovedana. Po sprejetju reform bi Dragnea lahko ponovno kandidiral, čemur protestniki izrecno nasprotujejo.

Protesti pa so spremembe prinesli na Srednjem vzhodu. Pakistanski pravosodni minister je odstopil, s čimer je zadostil zahtevi protestnikov, ki so zadnje tri tedne blokirali glavno vpadnico v prestolnico Islamabad. Protestniki ministra obtožujejo bogoskrunstva zaradi spremembe v besedilu prisege poslancev. Namesto “prisegam”  bi poslanci v delu, ki razglaša Mohameda za zadnjega muslimanskega preroka, morali reči le, da v to verjamejo. Vlada je spremembo označila za napako, protestniki pod vodstvom konzervativne islamske stranke Labaik pa trdijo, da gre za delo zahodnih agentov. Po treh tednih blokade avtoceste v prestolnico in neuspeli policijski operaciji za njeno prekinitev je vlada na pomoč poklicala vojsko. Načelnik generalštaba pa je namesto posredovanja s protestniki dosegel dogovor o odstopu pravosodnega ministra v zameno za zaključek blokade.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki od tujih medijskih hiš zahteva, da se registrirajo kot tuji agenti. Z novim zakonom so Rusi odgovorili na ukrep Združenih držav Amerike, ki so od ruske državne televizije RT zahtevale, da se registrira kot tuji agent. Kot tuji agent bo v Rusiji označena vsaka medijska hiša, ki prejema finančna sredstva iz tujine. Seznam medijskih hiš, na katere bodo novi ukrepi vplivali, bo sestavilo rusko pravosodno ministrstvo. Mediji bodo morali v svojih oddajah in na spletnih straneh zapisati, da so registrirani kot tuji agenti. V primeru nespoštovanja nove zakonodaje medijskim hišam grozi prepoved delovanja v Rusiji.

Bitka za medijski prostor pa se zaostruje tudi v Združenih državah Amerike. Vplivna brata Charles in David Koch sta vložila skoraj 550 milijonov evrov v prevzem medijske hiše Time. Time bo prevzela družba Meredith corporation v poslu, vrednem nekaj več kot milijardo evrov in pol, vložek bratov Koch pa tako znaša dobro tretjino posla. Time je poleg istoimenske revije tudi izdajatelj revij People in Fortune. Medijska hiša Time nagovarja predvsem liberalno publiko, medtem ko so publikacije v lasti prevzemnika, to je hiše Meredith, usmerjene predvsem v konzervativnejše bralce ameriške notranjosti. Brata Koch, ki se uvrščata med deset najbogatejših Američanov, sta ena izmed politično najbolj aktivnih ameriških poslovnežev. Vlagata predvsem v širjenje družbeno konzervativnih, gospodarsko liberalnih in znanstveno neutemeljenih pogledov - med drugim sta goreča zagovornika zanikanja globalnega segrevanja.

Združene države Amerike pa izgubljajo zaveznika v Srednji Ameriki. Na predsedniških volitvah v Hondurasu je po 57 % preštetih glasov v vodstvu opozicijski kandidat Salvador Nasralla, ki mu sledi zdajšnji predsednik Juan Orlando Hernandez. Oba kandidata sta svoje podpornike nagovorila kot zmagovalca volitev. Nasrallo je med kampanjo podprl nekdanji predsednik Hondurasa Manuel Zelaya, ki je bil s položaja strmoglavljen v vojaškem udaru s podporo Združenih držav Amerike leta 2009. Zmaga Nasralle bi pomenila udarec za ZDA, ki sedanjega predsednika Hernandeza vidi kot zaveznika v boju proti preprodaji drog, oboroženim tolpam in migracijam.   

Od sprememb k zavezništvom. V saudski prestolnici Rijad so se zbrali voditelji 40 držav članic Islamskega protiterorističnega zavezništva. Zavezništvo sicer združuje 41 držav, od Mavretanije in Senegala na zahodu; Nigerije, Gabona, Ugande in Somalije na jugu do Malezije in Bangladeša na vzhodu. Izmed držav Bližnjega vzhoda članice niso le države s šiitskim vodstvom, to so Iran, Irak in Sirija. Zavezništvo naj sicer ne bi bilo usmerjeno proti Iranu, temveč proti nasilnemu političnemu islamu. Ustanovljeno je bilo na pobudo saudskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana že leta 2015, prvič pa se je sestalo včeraj. Sestanek zavezništva prihaja v času, ko Saudova Arabija skuša dokazati svoj vpliv v regiji. Po neuspehu posredovanja proti upornikom v Jemnu je Saudova Arabija svojo moč zaenkrat neuspešno skušala dokazati še z blokado Katarja in nedavno z zaostritvijo politične krize v Libanonu.

Katarja, ki je sicer član zavezništva, Saudova Arabija na tokratni sestanek ni povabila. Katar pa je medtem z Iranom in Turčijo podpisal sporazum o krepitvi trgovskih vezi med državami. Koalicija zalivskih držav pod vodstvom Saudove Arabije proti Katarju še vedno vzdržuje blokado. Od uvedbe blokade trgovinska menjava med Iranom in Katarjem narašča. Po podatkih iranskega poslovnega časnika Financial Tribune se je iranski izvoz nenaftnih dobrin v Katar letos več kot podvojil.

Za konec mednarodnih novic sledi še skok na Balkan. Makedonsko kulturno ministrstvo je pripravilo seznam spomenikov, ki bi jih odstranilo z ulic Skopja. S to potezo želijo makedonske oblasti izboljšati odnose s sosednjimi državami, v prvi vrsti z Grčijo. Med ogroženimi spomeniki sta tudi spomenika Aleksandra Velikega in matere Tereze. Postavitev spomenikov je bila del projekta Skopje 2014, ki naj bi pripomogel h krepitvi turizma in makedonske identitete. Projekt je nastal v obdobju prejšnje makedonske vlade in je državo stal 700 milijonov evrov, s čimer je za skoraj deset krat presegel prvotno ocenjeno vrednost 80 milijonov evrov. Makedonski premier Zoran Zaev v upanju na boljši odnos z Grčijo ne izključuje niti preimenovanja skopskega letališča Aleksandra Velikega.

Mladi forum SD, podmladek Socialdemokratske stranke, je izvolil novo vodstvo. Predsednik je postal dosedanji podpredsednik Andrej Omerzel, v predsedstvo pa je bil med drugimi izvoljen Luka Pahor, nekdanji predsednik dijaške skupnosti in sin predsednika države. Omerzel predstavi programske usmeritve novega vodstva Mladega foruma:

Izjava

Poleg revolucije z “r” v oklepaju pa si novo vodstvo Mladega foruma kot cilj zadaja spravo med podmladki:

Izjava

Off sta pripravila vajenec Danijel in Zwitter.