Šinzo Abe je prevzel položaj premiera Japonske in je po potrditvi v parlamentu že imenoval ministre v novi vladi. Na položaj finančnega ministra je postavil nekdanjega premiera Tara Asa, znanega po zavzemanju za okrevanje gospodarstva z javnimi izdatki, njegovi nalogi pa bosta tudi boj proti deflaciji in apreciacija jena. Gospodarsko okrevanje bo sicer tudi v rokah novih ministrov za gospodarsko oživitev in za industrijo Akire Amarija in Tošimicuja Motegija, minister za okolje, pristojen za jedrsko varnost je postal Nobuteru Išihara. Položaj zunanjega ministra je zasedel Fumio Kišida, obrambno ministrstvo pa je šlo v roke Icunorija Onodera. Pravosodni minister bo Sadakazu Tanigaki.

Abe je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo krepil gospodarstvo, se soočil z naraščajočim dolgom in pripravil načrt okrevanja po lanski katastrofi, ki sta jo državi zadala uničujoča potres in cunami. Prav tako je dal vedeti, da želi iz Japonske narediti pomembnejšega igralca na mednarodnem prizorišču, s čimer je verjetno prepričal številne volivce, ki se bojijo, da je Tokio gospodarsko in diplomatsko zaostal za Pekingom. V sporu glede spornega otočja v Vzhodnokitajskem morju naj bi se Pekingu postavil po robu in okrepil zavezništvo z Washingtonom na področju varnosti. Ob izvolitvi Abeja se je osrednji borzni indeks tokijske borze povzpel na najvišjo raven v zadnjih devetih mesecih. Vlagatelji pričakujejo, da bo novi japonski premier spodbudil centralno banko k dodatnemu mehčanju denarne politike. Tečaj jena se je zato znižal.

Strelci so po navedbah lokalnih oblasti in policije v božičnem napadu blizu ekonomske prestolnice nigerijske države Yobe, Potiskumu, ubili vsaj 6 kristjanov; v vasici Peri je zagorela tudi cerkev. Odgovornosti za napad zaenkrat še ni prevzel nihče. Islamistična skupina Boko Haram sicer v boju za uvedbo šeriatskega prava napade na cerkve v božičnem času izvaja že tradicionalno. Od leta 2010 je v podobnih incidentih življenje izgubilo že več so kristjanov.

V Centralni Afriki se nenadzorovano širi epidemija ošpic, ki naj bi po napovedih Zdravnikov brez meja ogrožala življenja na tisoče otrok. Omenjena organizacija je v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo sicer od oktobra 2012 cepila že skoraj 230 tisoč otrok in za posledicami bolezni obravnavala že skoraj 13 tisoč oseb. Ošpice so izredno nalezljive, v predelih pa, kjer so otroci podhranjeni in trpijo zaradi pomanjkanja vitaminov, bolezen pobije nekje do 15 odstotkov prizadetih, ki nimajo dostopa do medicinske oskrbe. Do epidemije prihaja navkljub velikim uspehom v boju proti omenjeni bolezni, katere pogostnost naj bi od leta 2000 upadla za 75 odstotkov. Cepljenje proti bolezni pa je pogosto navedeno kot glavni razlog za strm upad smrti pri otrocih pod starostjo petih let.

Egiptovska volilna komisija je v torek zvečer objavila, da je osnutek nove ustave na sobotnem referendumu podprlo 64 odstotkov volivcev. Rezultati so tako skoraj identični tistim, ki jih je takoj po koncu referenduma objavila vladajoča Muslimanska bratovščina. Volilna komisija je zavrnila tudi vse očitke o domnevnih volilnih nepravilnostih. Ob pozivih opozicije k bojkotu oz. zavrnitvi predloga je bila volilna udeležba sicer le 33-odstotna. Zaradi tega je opozicija za referendum že dejala, da nima potrebne legitimnosti. Veliko pa je pozivov k sodelovanju in dialogu. Predsednik egiptovske vlade Hišam Kvandil je po objavi rezultatov pozval vse politične sile, naj sodelujejo z vlado pri ponovnem zagonu gospodarstva, ter dejal, da je ustava napisana za vse. K premoščanju razlik med opozicijo in koalicijo so pozvale tudi Združene države Amerike in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. Opozicija pa pozivom navkljub napoveduje nadaljevanje bojev za egiptovsko ljudstvo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je začel kampanjo pred parlamentarnimi volitvami 22. januarja. Ključna aduta v njegovi kampanji bosta očitno boj proti Iranu in ohranitev Jeruzalemske suverenosti. V nagovoru privržencem v Jeruzalemu je namreč obljubil, da bo zaustavitev iranskega jedrskega programa njegova glavna naloga, ko bo znova sedel za premierski stolček, izpostavil pa je tudi dosedanje gospodarske uspehe svoje vlade. Mirovnega procesa s Palestinci se je dotaknil le na kratko in dejal, da bodo pri vzpostavitvi »pravega miru« še naprej vztrajati pri svojih ključnih interesih, ne glede na pritiske. Poudaril je še, da bo Izrael v njegovem prihodnjem mandatu še naprej krepil judovske naselbine. Glede na napovedi bo Netanjahujeva stranka Likud, ki kandidira skupaj z ultranacionalistično stranko Izrael Bejtenu, na januarskih volitvah pobrala občutno večino glasov.

Grenlandski premier Kuupik Kleist je v intervjuju za korejsko tiskovno agencijo dejal, da Grenlandija načeloma podpira Južno Korejo v svojih prizadevanjih, da bi se slednja kot članica pridružila Arktičnemu svetu. Kleist pa je ob tem posvaril, da morajo pri tem Koreja in druge morebitne članice upoštevati trenutne strategije skupine, ki nadzoruje vsa gospodarska sodelovanja v regiji, kjer se zaradi taljenja ledu razkrivajo številne priložnosti za črpanje naravnih virov. Članice Arktičnega sveta so sicer Grenlandija, Rusija, Švedska, Finska, Združene države Amerike, Kanada, Islandija, Norveška in Farski otoki, Južna Koreja pa je do sedaj imela status opazovalke.

Veliko Britanijo pretresajo izjave uperjene zoper načrte države za legalizacijo istospolnih porok. Sir Paul Coleridge, sodnik višjega britanskega sodišča je dejal, da so istospolne zveze manjšinski problem in da ministri vodijo napačno politiko v vezi z istospolnimi porokami, saj bi se morali raje posvetiti pojavu razpada družine, ki zadeva večino prebivalstva. Problem, ki po mnenju Coleridge-a zadeva zgolj 0,1 odstotka populacije, je obsodil tudi Westminstrski nadškof Vincent Nichols, ki pravi da država nima mandata, da bi sprejela zakon, ki bi urejal zakonsko vezo med istospolnima partnerjema. V svoji božični pridigi pa je poudaril, da zgolj poroka med moškim in žensko vsebuje »kreativno ljubezen Boga«. Gre za prvi konkretnejši napad rimo-katoliške cerkve na zakonodajo, ki naj bi bila v kratkem sprejeta. Rimo-katoliška cerkev je sicer včeraj obeleževala rojstvo odrešenika vseh ljudi.

Britanski okoljski sekretar Owen Paternson je dejal, da britanska vlada, ki ji pripada, v letu 2013 ne bo poskušala spremeniti zakonodaje, ki že od leta 2005 po vsej Veliki Britaniji prepoveduje lov s psi, na Škotskem pa že od leta 2002. Torijci sicer že nekaj časa oznanjajo, da nameravajo glasovati o taki zakonodajni spremembi, vendar dodajajo, da morajo za nekaj takega izbrati tudi primeren čas. Laburistka Mary Creagh je ob tem dejala, da javnost ukinitve prepovedi lova s psi ne bi podprla, saj naj bi ta sprejemala, da v civilizirani družbi ni mesta za živalsko krutost. Po njenem je napovedi jasno kažejo, da je trenutna vlada popolnoma brez stika s populacijo, ki se sooča s zmanjšanjem prihodkov, dvigovanjem cen in izgubo služb.

Nemška vlada namerava za 1550 največjih podjetij napraviti izjemo, saj jim ne bo potrebno plačevati dražje elektrike. Do podražitve le-te prihaja zato, da bi država lažje prešla na energetski načrt, po katerem bi večino energije dobili iz obnovljivih virov. Kritiki načrta pravijo, da je poteza nepoštena do gospodinjstev in malih podjetij in meče slabo luč na vladni načrt, da bi spodbudila rabo »čiste« energije. Po izračunih nemške Zelene stranke bodo izvzeta podjetja na račun te vladne poteze privarčevala okoli 4 milijarde evrov. Na seznamu izvzetih podjetij so se znašli številni večji premogovniki, klavnice perutnine, proizvajalci klobas in sira, tovarne čokolade, naftno podjetje Exxon in celo založništvo časopisa Weser-Kurier.

Pred dvaindvajsetimi leti smo v Sloveniji pričakali izide plebiscita o samostojnosti, ki je bil 23. decembra. Po preštetih glasovih je ob 90 odstotni volilni udeležbi idejo o neodvisni Sloveniji podprlo 88,5 odstotka volivcev. V spomin na ta dan 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Čas je primeren za kratek razmislek o samostojnosti, ki nam ga je podal Marko Brecelj:

Izjava se nahaja v posnetku.

Maribor po izteku projekta Evropske prestolnice kulture čaka nov težek organizacijski zalogaj. Z novim letom bo namreč postal Evropska prestolnica mladih. Projekt med drugim financira tudi Mestna občina Maribor oziroma naj bi prispevala 1.200.000 evrov, medtem ko so 300.000 evrov preko razpisov že prejeli. Vse skupaj se bo začelo v petek s štiridnevnim vstopom v Evropsko prestolnico mladih, dogodkom, ki se bo imenoval Mladi premikamo meje. Za Silvestrovo bo tako v štajerski prestolnici ob polnoči zadonelo kar štirikrat, da bodo lahko vsi udeleženci projekta občutili svoj lokalni čas. Več o projektu nam je povedala Kristina Rešek, svetovalka za odnose z javnostmi, ki je začela s prvim od 52-projektov, torej štiridnevnim vstopom mladih v Evropsko prestolnico mladih:

Izjava se nahaja v posnetku.

Z današnjo predstavo Moljerada v izvedbi gledališča Ane Monro pa se pričenja večdnevni zimski mednarodni festival uličnega gledališča Ana Mraz. O programu nam več pove Andreja, predstavnica za stike z javnostmi gledališča Ane Monro:

Izjava se nahaja v posnetku.