Turški finančni minister in predsednikov zet Berat Albayrak je imel posebno srečanje s predstavniki mednarodnih bank in drugih finančnih institucij, ki imajo v lasti turški dolg, na katerem je poskušal umiriti odtekanje kapitala iz Turčije, ki je povzročilo padanje turške valute. Turške oblasti so v zadnjih dveh dneh uspele ustaviti padanje turške lire, pri tem pa jim je znatno pomagalo tudi 13 milijard evrov vredno posojilo turškim finančnim institucijam, ki ga je prispeval Katar. Turčija zaenkrat zanika, da bo potrebovala pomoč Mednarodnega denarnega sklada, podporo pa ji je že izrazila nemška vlada.

Na trg mednarodnih finančnih trgov se poskuša vrniti tudi Sirija. Centralna banka je napovedala izdajo vrednostnih papirjev, ki bo omogočala plačevanje v mednarodni trgovini s Sirijo. Sirski vladi bo nekoliko presenetljivo pomagala tudi Saudova Arabija, ki se je zavezala, da ji bo donirala 90 milijonov evrov. To bo pomagalo nadomestiti zmanjšano ameriško pomoč, ki jo je včeraj napovedala Trumpova administracija. Kljub temu gre za kapljo v morje pri vsoti, ki bo potrebna za obnovo Sirije. Zgolj cena fizičnega uničenja v Siriji je bila namreč nedavno ocenjena na 340 milijard evrov.

Poljski predsednik Andrzej Duda je najavil, da bo dal veto na zakon o spremembi volitev. Zakon, ki ga predlaga vladajoča stranka Zakon in pravičnost, močno favorizira velike stranke. Na volitvah v evropski parlament, ki so prve naslednje volitve na Poljskem, bi morale tako prestopiti kar 16,5-odstotni volilni prag. To bi pomenilo, da bi svoje poslance v Bruselj, kjer Poljski pripada 52 sedežev, poslale največ tri stranke, verjetno pa zgolj dve, poleg največje Zakon in pravičnost še prav tako konzervativna stranka Civilna platforma. Predsednik Duda sicer izhaja vrst vladajoče stranke, a bo za ponovno izvolitev leta 2020 najverjetneje potreboval podporo manjših strank.

1400 zaposlenih v ameriškem internetnem velikanu Google je prek pisma pozvalo vodstvo podjetja, naj bo transparentnejše pri oblikovanju iskalnika, namenjenega za Kitajsko. Na Kitajskem je Google že več let blokiran, nedavno pa je podjetje s pekinškimi oblastmi doseglo dogovor, da bo lahko ponovno vstopilo na Kitajsko, če razvije iskalnik, prilagojen željam tamkajšnjih oblasti.

Pregled mednarodnih novic zaključujemo v Washingtonu, kjer bodo letos ostali brez vojaške parade, ki si jo je zaželel predsednik Donald Trump. Parada je bila načrtovana za letošnji november, tako da bi sovpadala s stoletnico konca prve svetovne vojne, sedaj pa je prestavljena na leto 2019. Del razloga za odlog so najverjetneje tudi stroški, ki so se izkazali za precej višje od prvih ocen nekje med 10 in 25 milijonov evrov, sedaj pa se je izkazalo, da je številka vsaj 80 milijonov evrov. Vsakoletne vojaške parade v ZDA sicer niso v navadi, zadnja večja je bila organizirana po prvi zalivski vojni. Trump je idejo za vojaško parado dobil lani, ko je bil na obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu na dan Bastilje, ko Francija organizira vsakoletno veliko vojaško parado na Elizejskih poljanah.

Šarec je v nagovoru pred glasovanjem kot prvi izziv izpostavil zdravstvo. Tu vidi Šarec največ priložnosti v izboljšanju upravljanja zdravstvenih ustanov in zmanjšanju administracije. Kot drugi problem nove vlade je Šarec izpostavil zagotavljanje nacionalne varnosti. Po mnenju novega premierja so vojaki in policisti premalo plačani, treba pa bo povečati tudi njihovo število in izboljšati opremljenost.

Glasovanje o premierju je bila edina točka današnjega dnevnega reda. Seja se bo nadaljevala v četrtek, ko bodo poslanci glasovali o podpredsednicah državnega zbora. Kandidatki sta Tina Heferle iz LMŠ in Monika Gregorčič iz vrst SMC-ja. Naslednja naloga bo potrditev ministrov. Šarec ima sedaj petnajst dni časa, da predstavi ministrsko ekipo, o kateri še ni znano veliko. LMŠ je napovedal, da bo prevzel zdravstveni resor, Miro Cerar pa naj bi postal zunanji minister.