Alžirski načelnik generalštaba Ahmed Gaid Salah je javno pozval k sprožitvi 102. člena alžirske ustave, ki bi zagnal proces odstavitve aktualnega predsednika Abdelaziza Bouteflike. Člen namreč določa, da lahko ustavni svet razglasi predsedniški mandat kot neveljaven in pozove parlament k razglasitvi predsednika za nesposobnega izvajanja svoje funkcije. Salah je poziv utemeljil z ohranjanjem politične stabilnosti v državi, saj je najava kandidature Bouteflike s podporo vladajoče stranke Narodnoosvobodilna fronta ali krajše FLN na predsedniških volitvah sprožila množične proteste po državi. Od 22. februarja na ulicah alžirskih mest protestira več sto tisoč ljudi proti  obstoječi politični eliti, povod za množično protestniško gibanje pa je bila kandidatura Bouteflike za peti predsedniški mandat pri 82-ih letih.

Zaradi množičnih protestov je aktualni predsednik pred dvema tednoma tudi odstopil od kandidature, kar pa ni ustavilo organizacije novih demonstracij. Predsednik je namreč predlagal, da bo odstopil po volitvah, saj želi pred koncem svoje vladavine izpeljati novo ustavo, ki bo, citiramo, “znanilec rojstva nove republike in novega alžirskega sistema”. Konec citata. Bouteflika se le redko pojavlja v javnosti vse od leta 2013, ko je doživel možgansko kap, vse od takrat pa je pomembno vlogo prevzel njegov brat Said kot predsedniški svetovalec, podporo pa mu je zagotavljal prej omenjeni načelnik alžirske vojske Salah. Koliko dejansko predsednik Bouteflika v svojem oslabljenem zdravstvenem stanju še izvršuje oblast, ni znano, je pa po poročanju zasebne televizije Ennahar TV pred dnevi razrešil vodjo državne televizije Toufika Keladija, ki naj bi bil blizu predsednikovemu bratu. Predsednik očitno izgublja podporo tudi v domači stranki FLN, ki je umaknila podporo njegovemu predlogu izvedbe konference narodnega dialoga med funkcionarji in civilno družbo za pomiritev razmer v državi. Spletke starcev na alžirskem dvoru se nadaljujejo.

Indijski vesoljski program dosega nove uspehe v bližajoči se vesoljski bitki. Indijskim znanstvenikom iz Organizacije za obrambne raziskave in razvoj je namreč uspelo izstreliti raketo, ki je z neba sestrelila satelit v nizki orbiti, kar pomeni, da je ta krožil okoli Zemlje na višini okoli 300 kilometrov. Uspešni sestrelitvi satelita je sledil televizijski nagovor preimera Narendre Modija, ki je primerjal izstrelitev rakete na satelit s prvim uspešnim indijskim poskusom detonacije jedrske bombe leta 1998. Po besedah Modija se Indija z omenjenim poskusom pridružuje supersilam Kitajske, Združenih držav Amerike in Rusije, ki so že razvile tovrstno tehnologijo. Vojaško-znanstveni eksperiment je očitno tudi del drage predvolilne kampanje obstoječe politične garniture, saj se Indijcem v naslednjem mesecu obetajo splošne volitve. Indijska vesoljska misija sicer računa na nove dosežke v prihajajočih letih, glede na ocene naj bi svojega prvega astronavta poslali v vesolje do leta 2022, leta 2014 pa jim je že uspelo poslati satelit v Marsovo orbito.

Konec tedna se obeta izvedba lokalnih volitev v Turčiji, svoj glas za lokalne veljake pa bo lahko oddalo okoli 57 milijonov volilnih upravičencev. Po besedah notranjega ministra Sulejmana Sojluja bo na voliščih prisotnih več kot pol milijona pripadnikov varnostnih enot. Lokalne volitve predstavljajo pomembno etapo pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami leta 2023 za vladajočo stranko AKP in predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je oblast z množično represijo utrdila po neuspelem poskusu državnega udara leta 2016. Po poročanju časopisa Sozcu naj bi državna televizija TRT dodelila 50 ur pozitivnega pokrivanja Erdogana, medtem ko je vodji Republikanske ljudske stranke Kemalu Kilicdaroglu namenjenih 12 ur vsebin, polovica od teh pa naj bi bila namenjena negativnemu pokrivanju. Prav tako je ministrstvo za notranje zadeve poskrbelo za diskreditacijo opozicijskih kandidatov, 231 njih naj bi bilo namreč pod preiskavo zaradi povezav z domnevno terorističnimi skupinami. Turško prebivalstvo je lani sicer prizadela huda inflacija, ko je lira izgubila 30 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem, inflacija pa ostaja na ravni 20-ih odstotkov.

Ameriško farmacevtsko podjetje Purdue Pharma LP je pristalo na 240 milijonov evrov vredno poravnavo z zvezno državo Oklahoma zaradi lažnivega oglaševanja svojih zdravil. Podjetje je namreč proizvajalec protibolečinskih tablet Oxycontin, ki ga je farmacevtska korporacija spravila na ameriško tržišče z agresivno kampanjo v devetdesetih letih. Uspeh podjetja je bil namreč, da so uspeli prodati Oxycontin kot varno protibolečinsko sredstvo prek množične organizacije seminarjev in dogodkov za zdravnike, ki so začeli pisati recepte za njihova zdravila. Oxycontin je postal splošno zdravilo za lajšanje kroničnih bolečin, moč 12-urnega delovanja pa naj bi zmanjšala tveganje odvisnosti. Uspešni marketing je ponesel prihodke podjetja v nebo, odvisnost uporabnikov pa je poganjala nadaljnjo prodajo.

Samo Oxycontin naj bi podjetju prinesel 35 milijard evrov zaslužkov, lastnike podjetja, družino Sackler, pa dvignil med eno najbogatejših družin v ZDA. Prekomerna uporaba Oxycontina naj bi bila vzrok za okoli 48 tisoč smrti v ZDA v letu 2017, v Oklahomi pa so v tem letu zabeležili 400 smrtnih primerov. Podjetje in njegovi lastniki so sicer v preteklosti že bili obsojeni zavajajočega označevanja svojih produktov glede nevarnosti odvisnosti. Tako je podjetje že leta 2009 plačalo 530 milijonov evrov poravnave, še vedno pa je proti podjetju odprtih okoli 2000 tožb. Odločitev v Oklahomi bi lahko imela domino učinek za tožbe v 36-ih drugih zveznih državah, prav tako pa ima Oklahoma odprte tožbe še proti dvanajstim proizvajalcem opioidov.

Članice Evropske unije so se odločile za šestmesečno podaljšanje operacije Sophia v Sredozemlju, vendar pa iz morja umikajo svoje ladje, ostali bodo le še letala in finančna in materialna pomoč libijskim milicam, državnim in paradržavnim strukturam. Glavni cilj operacije je sicer bil prekinitev migrantskih poti prek Mediterana z uničevanjem čolnov, urjenjem libijskih varnostnih sil in onemogočanjem uvoza orožja prek morskih poti v Libijo po razglasitvi embarga s strani Združenih narodov. Operaciji Sophia je sicer poveljevala Italija, ki pa, odkar njeno ministrstvo za notranje zadeve vodi Matteo Salvini, redno grozi z zaprtjem svojih pristanišč za migrante, če preostale članice ne prevzamejo dela tega bremena.