Protesti, ki so v petek izbruhnili v uzbekistanski pokrajini Karakálpakstán in so jih v nedeljo zatrle uzbekistanske varnostne sile, so terjali 18 smrtnih žrtev, okrog 250 ljudi je bilo ranjenih in dvakrat toliko pridržanih. Prebivalce pokrajine, ki na severu meji na Kazahstan, na jugu pa na Turkmenistan, je razburila napoved kabineta predsednika Šavkata Mirzijójeva o novih ustavnih amandmajih. Ti bi tako imenovani avtonomni republiki odvzeli pravico do odcepitve, ki izhaja iz sporazuma med Karakalpakstanom in Uzbekistanom leta 1993. Takrat je Karakalpakstan pristal na nadvlado Uzbekistana za obdobje najmanj 20 let v zameno za avtonomijo in formalno pravico do sklica referenduma za odcepitev. Vendar je ta pravica omejena z vetom uzbekistanskega parlamenta na vsako odločitev o odcepitvi. Osnutek ustavnih amandmajev, ki jih je uzbekistanski parlament začasno zamrznil, poleg ukinitve secesionistične pravice Karakálpakstána predvidevajo tudi podaljšanje predsedniškega mandata s pet na sedem let. S tem si želi predsednik Mirzijójev omogočiti izvedbo svojega reformnega plana, z obljubo katerega je leta 2016 nastopil svoj prvi predsedniški mandat po tem, ko je umrl dolgoletni vladar Uzbekistana Islam Karímov. 

Dan več kot v Uzbekistanu potekajo protesti v sudanski prestolnici Kartum. Izbruhnili so v soboto po petkovi splošni stavki, ki je povzročila zaustavitev javnega prometa ter zaprtje trgovin in lokalnih tržnic. Dan prej so sudanske varnostne sile v največjih protestih do zdaj ubile 14 protestnikov. V četrtek so v Kartumu prekinili tudi dostop do interneta, kar je prvič od oktobra, da je bil dostop do spleta blokiran že pred shodi. Protestniki zahtevajo umik vodje vojske Abdela Fattaha al-Burhana, ki je oktobra 2021 strmoglavil prehodno vlado. Njegove obljube o izgradnji temeljev za smiseln dialog, ki bi Sudanu prinesel stabilnost, so odporniški odbori označili za prazne in pozvali k nadaljevanju protestov, dokler vojska ne odstopi z oblasti. Od državnega udara je bilo v nasilju, povezanem s protesti, ubitih najmanj 114 ljudi. 

Selimo se na skrajni jug Latinske Amerike, v Argentino, kjer se finančna kriza spet poglablja. Menjalni tečaj argentinskega pesa je na najnižji ravni v zadnjih tridesetih letih, medtem ko je inflacija 60-odstotna, država pa zadolžena za kar 80 odstotkov BDP oziroma 182 milijard evrov. V tej situaciji je v soboto odstopil finančni minister Martín Guzmán. V sedemstranskem pismu, objavljenem na njegovem twitter profilu, je razloge za svoj odstop pripisal globokim nesoglasjem v vladi Alberta Fernandeza, ki se je na čelo države zavihtel leta 2019. Guzmán je leta 2020 dosegel dogovor z Mednarodnim denarnim skladom o novem posojilu v višini 43 milijard evrov, s katerim država v zameno za fiskalno reformo in varčevalne ukrepe skuša restrukturirati 62 milijard evrov dolga v tujih obveznicah. Guzmánovi fiskalni politiki je v zadnjih dveh letih najbolj nasprotovala nekdanja predsednica in trenutna podpredsednica vlade Cristina Fernandez de Kirchner, sicer tudi vodja najštevilčnejše frakcije vladajoče stranke Pred vsemi. Predsednik Alberto Fernandez, ki vodi peronistično frakcijo stranke, je danes na njegovo mesto imenoval Silvino Batakis, nekdanjo finančno ministrico največje in najbogatejše argentinske province Buenos Aires, ki bo skušala preprečiti nadaljnji padec valute.

S podobnimi težavami pa se sooča tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Stopnja inflacije v Turčiji je v juniju narasla na kar 80 odstotkov. Nekonvencionalna monetarna politika turškega predsednika in vojna v Ukrajini, ki povzroča motnje pri uvozu hrane in energentov, sta tako povzročili največje zvišanje inflacije od leta 1998. Erdoğan, ki se ne ozira na splošno sprejeto mnenje med ekonomisti, da zvišanje obrestnih mer zavira inflacijo, je centralni banki naročil, naj svojo referenčno obrestno mero zadolževanja ohranja daleč pod ravnjo inflacije. Posledično je lira v zadnjih 12 mesecih izgubila 48 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem. Padec valute je bil glavno gonilo rasti cen v državi, ki je odvisna od uvoza energentov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po neuspešnih parlamentarnih volitvah, na katerih je njegova stranka v parlamentu izgubila absolutno večino, danes preoblikoval vlado. S položaja ministra za solidarnost in socialno kohezijo je odstavil Damiena Abada, ki se sooča s preiskavo zaradi domnevnega posilstva. Odstavljenega ministra bo zamenjal direktor francoskega Rdečega križa Jean-Christophe Combe. Nekdanji minister za zdravje Olivier Veran je bil imenovan za tiskovnega predstavnika vlade. Ministrico za zdravje Brigitte Bourguignon, ki na junijskih parlamentarnih volitvah ni dobila zadostne podpore za preboj v parlament, je zamenjal zdravnik François Braun. Višji ekonomist pri Organizaciji za sodelovanje in gospodarski razvoj Laurence Boone je bil imenovan za podsekretarja za evropske zadeve. Na tem položaju bo zamenjal tesnega Macronovega sodelavca Clémenta Beaunea, ki je bil imenovan na mesto ministra za promet. Notranji minister Gerald Darmanin bo dobil razširjena pooblastila in bo odslej zadolžen za francoska čezmorska ozemlja. Na položajih ostajajo zunanji, finančni in obrambni minister. Nov kabinet se bo prvič sestal danes popoldne. Prvi preizkus za vlado bo sicer v sredo, ko bo premierka Elisabeth Borne v parlamentu predstavila politične smernice vlade v prihodnjih mesecih, nato pa se bo odločila o izvedbi glasovanja o zaupnici, ki jo zahteva opozicija. 

Opravljanje kazni v koloniji Slovenske demokratske stranke je doletelo Anžeta Logarja. Poslanec je namreč napovedal kandidaturo za predsedniške volitve. Kandidaturo bo vložil s podpisi državljanov, SDS pa ga bo na volitvah podprla. Ker bodo predsedniške volitve časovno blizu lokalnim volitvam, se je Logar tokrat očitno uspel izogniti soočenjem z večnim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.

Logar

Novi predsednik Slovenske ljudske stranke je postal Marko Balažic. Strankarski delegati so ga izvolili kot edinega kandidata. Balažic je v kampanji pred državnozborskimi volitvami predstavljal predvolilno koalicijo Povežimo Slovenijo, ki je prejela prek 3,4 odstotka glasov. Napovedal je, da bo SLS sledila viziji Ivana Omana, po kateri Slovenija potrebuje liberalno državo in konzervativno politiko. Na čelu stranke je Balažic zamenjal strankarskega povratnika Marjana Podobnika, ki je stranko vodil med letoma 1992 in 2000 ter ponovno med letoma 2018 in 2022. 

Združenje občin Slovenije se ne strinja z izračuni povprečnin ministrstva za finance za naslednji dve leti. Za leti 2023 in 2024 zahtevajo za več kot 100 evrov višje povprečnine, torej izplačilo povprečnih stroškov na prebivalca občine. Po mnenju združenja občin je finančno ministrstvo podcenilo dejanske stroške, saj v izračun ni vključilo podatkov ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kmetijstvo in drugih resorjev, ki občinam nalagajo nova bremena. 

Vir fotografije: Ontheworldmap.com, 2021