Skupaj, a brez večine
V nedeljo so se zaključile parlamentarne volitve v Franciji, na katerih je zmagalo zavezništvo Skupaj francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Zavezništvo Skupaj je osvojilo 245 sedežev v nacionalni skupščini in je tako izgubilo absolutno večino, ki bi omogočila samostojno oblikovanje vlade. Zavzeništvo levih strank, NUPES, ki ga vodi predsednik leve stranke Nezlomljive Francije, Jean-Luc Melanchon, je osvojilo 131 sedežev. Največji izkorak glede na volitve leta 2017 je uspel skrajno desni stranki Marine Le Pen, Nacionalni zbor. Ta je osvojila 89 sedežev, 81 več kot leta 2017.
Za Macrona so parlamentarne volitve, kljub relativni zmagi, poraz, ki je postavil francosko politiko v negotovost. Od začetka tako imenovane pete republike se še ni zgodilo, da bi zmagovalni stranki do večine v predstavniškem domu manjkalo kar 44 sedežev. Zavezništvo skupaj bo moralo manjkajoče sedeže tako iskati v drugih strankah v parlamentu, ki pa sodelovanju v dosedanjih javnih izjavah niso naklonjene. Kot najboljša možnost se Macronu izrisuje sodelovanje z že etablirano konservativno Republikansko stranko, ki je osvojila 61 sedežev, a tudi tam sodelovanju s francoskim predsednikom niso naklonjeni.
Peta republika je bila od svojega prvega predsednika Charlesa de Gaulla vladavina predvsem enega človeka. De Gaulle je bil tudi očitna inspiracija za Macrona. A po nedelji, ko je potekal drugi krog volitev v skupščino, je očitno parlament premaknil v bistveno bolj pomembno mesto v francoski politiki. Dvokrožnost glasovanja je sicer francoska posebnost. V prvem krogu so izvoljeni kandidatke ali kandidati, ki v svojem okrožju dobijo več kot 50 odstotkov glasov. Če se to ne zgodi, se v drugem krogu soočijo vsi, ki so v prvem presegli 12,5 odstotka podpore. Zato se je lahko zgodilo, da je NUPES za Zavezništvom Skupaj v prvem krogu po skupnem številu glasov zaostal zgolj 0,1 odstotka in v drugem krogu 7 odstotnih točk, a je dobil le malo več kot polovico toliko sedežev v skupščini.
Po mnenju Thea Aiolfia, raziskovalca na Univerzi v Warwicku, sta zmagovalki volitev zavezništvo NUPES, ki ga vodi Melenchon, in stranka Nacionalni zbor Marine Le pen.
NUPES je na tokratnih volitvah osvojil skoraj toliko odstotkov glasov kot Zavezništvo Skupaj. Jean-Luc Melenchon je po dobrem rezultatu na predsedniških volitvah uspel do neke mere združiti razdrobljeni levi blok, del katerega so še Komunistična stranka Francije, Stranka zelenih in že etablirana Socialistična stranka Francije. Ta je, potem ko je po katastrofalnem predsedniškem mandatu Francoisa Hollanda izgubila vlogo voditeljice levega političnega pola, rdeči prapor predala svojemu bivšemu članu in predsedniku stranke Nezlomljiva Francija, Melenchonu.
Melenchon je po dobremu rezultatu na aprilskih predsedniških volitvah prevzel vodilno vlogo na levem polu. Koalicijo so po besedah Aiolfija formirali predvsem okoli zahtev po dvigu minimalne plače in obrambe upokojitvene dobe, ki jo želi Macron zvišati.
Zavezništvo NUPES se je združilo kljub nestrinjanju z vprašanji jedrske energije in članstva v Evropski uniji.
V levem bloku se sicer že kažejo razpoke, pove Ailofi. Melenchon je vsem članom zavezništva NUPES predlagal sodelovanje v skupni stranki v naslednjem sklicu parlamenta, a so ga te zavrnile. Vse tri stranke so izrazile željo, da bi v parlamentu delovale kot samostojne stranke. Samostojni nastop strank zavezništva NUPES bi pomenil, da bo druga največja stranka v parlamentu stranka Nacionalni zbor.
Tretje mesto na parlamentarnih volitvah je osvojila Stranka Nacionalni zbor. Ta se je do leta 2018 imenovala Nacionalna fronta in je bila venomer družinski projekt politične dinastije Le Pen. Nacionalni zbor je močno povečal svojo prisotnost v nacionalni skupščini in bo prvič po letu 1986 zopet parlamentarna stranka. Po mnenju Aiolfia sta k temu rezultatu pripomogla normalizacija strankine politike in zavzemanje Marine Le Pen, da stranko predstavi kot zmerno.
V francoski politiki se je prav tako opustila ideja republikanske fronte oziroma blokiranja skrajne desne politične opcije na volitvah. Če je ta konsenz včasih obstajal med liberalnimi in levimi strankami, ga danes Zavezništvo Skupaj ne spoštuje več, doda Aiolfi.
Stranka Nacionalni zbor je vstopila v nacionalno skupščino s 60 poslanskimi sedeži, kar ji omogoča, da sproži različne postopke, kot so parlamentarne preiskave, in izpodbija predlagane zakone pred ustavnim sodiščem. Vse do konca mandata 2027 bo stranka vsako leto na svoj račun prejela okoli 10 milijonov evrov. Prav tako ji bo najverjetneje pripadlo mesto predsednice finančnega komiteja, ki tradicionalno pripada tretji največji stranki v parlamentu.
Francoski predsednik Macron se tako sooča z več scenariji, kako uveljavljati svojo politiko brez večine v parlamentu. Prvi je projektna vlada, ki bi podporo iskala v konservativni Republikanski stranki.
Druga možnost je doseganje dogovorov z bolj liberalnimi člani levih strank. Ta možnost je po mnenju manjša, saj je v teh strankah takšnih kandidatov premalo.
Zadnja možnost je sklic predčasnih volitev. Možnost za te je najmanjša, poleg tega pa so se, zgodovinsko gledano, za zmagovalca rednih volitev predčasne vedno iztekle slabo.
Nazadnje so predčasne parlamentarne volitve v Franciji izvedli leta 1997. Takratni predsednik Jacques Chirac je te sklical potem, ko je hotel povečati svoj vpliv v parlamentu. Na volitvah ga je nato premagala Socialistična stranka Lionela Jospina.
Vsi trije kandidati, Macron, Le Pen in Melenchon, so politiko močno personalizirali. Volivci so bili na zadnjih volitvah postavljeni pred izbiro treh strank, ki so jih bolj kot sama vsebina predstavljale tri osebnosti. V luči takšne politike se na desni in levi politični opciji vzpostavljata dva nova bloka, ki ju ne vodijo etablirani Republikanska in Socialistična stranka, kot je bilo to pogosto v preteklosti.
Dodaj komentar
Komentiraj