V zvezni državi Assam v Indiji so sile separatistične organizacije Nacionalna demokratska fronta za Bodoland izvedle napad na štiri vasi in pri tem ubile 52 ljudi, vsaj še enkrat toliko je ranjenih. Med žrtvami nasilja naj bi bilo tudi 13 otrok. Zvezno državo Assam sicer že nekaj desetletij pretresajo plemenski spori. V tej regiji namreč živi kar 23 ustavno priznanih plemen, tako imenovanih scheduled tribes, ki predstavljajo dobrih 25 odstotkov prebivalstva Assama. Najštevilčnejše pleme je Bodo, ki pogosto prihaja v konflikt z indijsko centralno oblastjo in večinskim bengalskim prebivalstvom.

Pogrom nad civilisti naj bi bil, po besedah bodojskih separatistov, odgovor na vojaško posredovanje indijske centralne oblasti proti militantnejšim delom Nacionalne demokratske fronte za Bodoland.

V Peruju pa so vas Monte Salvador napadli do zdaj nedotaknjeni domorodci Maschco-Piro. Žrtev ni bilo, so pa domorodci izstrelili nekaj puščic, vzeli nekaj mačet, vrvi in hrano. Razlog za prihod domorodcev naj bi bile podnebne spremembe. Prebivalci vasi so se zatekli v stražno postajo, perujske oblasti pa so že evakuirale okoljske vasi. Stik ‘globaliziranih’ prebivalcev Peruja z domorodci bi bil namreč škodljiv, za slednje predvsem zaradi bolezni. Vseeno pa ostaja vprašanje reševanja skrivajočih se prebivalcev Monte Salvadorja. Antropologi in drugi strokovnjaki za plemenska vprašanja svarijo oblasti pred skorajda vojaškim posredovanjem, ki bi lahko precej slabo vplivalo na domorodna ljudstva. Ne glede na rešitev trenutne situacije pa se pristnemu ljudstvu Maschco-Piro ne obeta nič dobrega. Perujska administracija namreč predvideva vrtanje nafte na njihovem teritoriju.

Z današnjim dnem stopi v veljavo mednarodni sporazum o prodaji orožja, ki ga je v aprilu 2013 podpisalo 130 držav, brez Rusije in Kitajske, ameriški senat pa sporazuma zaradi močnih orožarskih lobijev ni ratificiral. Čeprav sporazum ne bo zavezoval teh največjih izvoznic orožja na svetovnem trgu, je generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-moon, označil sporazum kot prelomen za zagotavljanje odgovorne preprodaje orožja. Prepoved prodaje orožja na krizna območja, teroristom in kriminalnim združbam, ki jo sporazum uvaja, bo z današnjim dnem začela veljati v Sloveniji in 59. drugih državah, ki so sporazum že ratificirale. Združeni narodi pa še naprej pozivaju k pristopu tiste države, ki še niso pristopile k mednarodni pogodbi.

Ostajamo pri Združenih narodih, ti so namreč izdali poročilo o zlorabah človekovih pravic v Libiji. Visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad al-Hussein opozarja na odgovornost generalov in vojaških poveljnikov pri morebitnih genocidnih dejanjih. Dodal je, da morebitne vojaške zločine že preiskuje tudi mednarodno sodišče v Haagu.

Spomnimo, Libijo namreč vse od odstavitve Moamerja Gadafija pretresa državljanska vojna. Glavni akterji so sile, zveste generalu Kalifu Haftarju, in islamistični skrajneži. Trenutno je največje bojišče drugo največje libijsko mesto, Bengazi, v okolici katerega naj bi se dogajalo tudi največ vojnih zločinov.

Kenijska opozicija je posredovala v sodno obravnavo sporni protiteroristični zakon, ki ga je kenijska vlada sprejela prejšnji teden. Ta omejuje objavljanje vsebin, ki bi lahko povzročile preplah, močno povečuje kazni in omejuje pritok azilantov v državo. Odvetnik opozicije, James Orengo (izg. Džejms Orengo), je pred sodiščem povedal, da zakon krši vsaj 10 osnovnih svoboščin Kenijcev in je neskladen z ustavo. Na zakon so se ostro odzvale tudi domače in mednarodne inštitucije za varstvo človekovih pravic, ki so zakon označile kot neskladen z z osnovnimi človekovimi svoboščinami in svobodo govora. V polemike so se vključile tudi Združene države Amerike, ki pa jim je urad kenijskega predsednika na svoji spletni strani zabrusil, da se nimajo pravice vmešavati v protiteroristični boj drugih držav, saj so zaradi zaporov v Guantanamu same kršiteljice človekovih pravic. Kenijske oblasti vztrajajo, da je zakon nujen za uspešen boj proti terorizmu, kljub temu pa je opozicija že napovedala proteste v primeru, da sodišče zakona ne bo razveljavilo.

Vlada na današnji seji obravnava Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju. Novi sporazum predvideva sodelovanje med ZDA in Slovenijo na dveh ravneh, prva je sodelovanje med ameriškim (Department of Defense) in slovenskim obrambnim ministrstvom, druga raven pa je sodelovanje med obema generalštaboma. O pomenu sporazuma spregovori polkovnik Mitja Miklavec z obrambnega ministrstva, pristojen za obrambno diplomacijo.

Izjava je na voljo v posnetku.

O potrebi bilateralnih sporazumov znotraj zveze Nato, Miklavec.

Izjava je na voljo v posnetku.

Kako torej že izgleda sodelovanje med ZDA in Slovenijo?

Izjava je na voljo v posnetku.

Off sta pripravila vajenec Jernej in Žan