Zaključuje se dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov članic zveze NATO, na katerem je tudi naš Miro Cerar. Danes se je dnevni red zasedanja osredotočil na Zahodni Balkan, natančneje na problematiko imena Makedonija in razburkane odnose med Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovom zaradi povišanja carin. Sklenili so tudi, da bodo sprejeli prvi letni nacionalni načrt reform Bosne in Hercegovine in tako državo podprli pri prizadevanju za vključitev v zavezništvo. Razcepljena Bosna in Hercegovina bo sicer sama težko prišla do konsenza, saj predstavnik Srbov v predsedništvu države Milorad Dodik odkrito nasprotuje povezovanju v NATO in EU.

V poljskih Katovicah medtem poteka vrh Združenih narodov, kjer se podpisnice dogovarjajo o implementaciji Pariškega podnebnega dogovora. Gostitelji so že prve dni dvotedenskega srečanja z izjavami predsednika Andrzeja Dude o premogu in z izbiro več energetskih podjetij za sponzorje vrha pri nekaterih poskrbeli za jezo. Več o tem v OFFsajdu ob 17-ih.

V Italiji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem so policisti v operaciji Pollino pridržali vsaj 46 pripadnikov mafijske organizacije N'drangheta. Obtoženi so mednarodnega tihotapljenja kokaina, izsiljevanja, posedovanja orožja in še nekaterih zločinov. Med aretiranci je tudi 80-letni draguljar Settimo Mineo, ki naj bi bil maja letos izvoljen za vodjo celotne organizacije in zamenjal Tota Riina, nekdanjega botra, ki je umrl lani v zaporu. Operacija sicer traja že dve leti, saj se je mafijska mreža N’dranghete razrasla do te mere, da je maja letos prvič po letu 1993 sklicala cupolo, vrhovno vodstveno telo.

Švicarski parlament je za predsednika države, ki ima predvsem simbolno funkcijo, po pričakovanjih izvolil vodjo ksenofobne Švicarske ljudske stranke in dosedanjega finančnega ministra Uelija Maurerja. Ta je bil na enoletni rotirajoči funkciji že leta 2013. Ob tem pa so poslanci izvolili še dve ministrici, ki bosta zapolnili nedavno izpraznjeni mesti. Finančno ministrstvo bo prevzela članica deklarativno sredinskih Krščanskih demokratov Viola Amherd, ministrstvo za okolje pa članica liberalcev FDP Karin Keller-Sutter. V sedemčlanski vladi bodo tako tri ministrice in štirje ministri.

Zaradi povečanja varnosti in premika k stabilizaciji razmer so Združene države Amerike po 27 letih vzpostavile diplomatsko točko v Somaliji. Leta 1991 po padcu vlade Mohameda Siada Bare in začetku še vedno trajajoče državljanske vojne so ZDA ukinile veleposlaništvo v Mogadišu. V zadnjih letih je diplomatska misija za Somalijo delovala iz Kenije. Državo na afriškem rogu obvladujejo na jugu mednarodno priznana vlada Republike Somalije, na severu obstaja samooklicana država Somaliland, v boju pa sodelujejo še nekatere paravojaške tvorbe, najznamenitejša med njimi se imenuje Al Šabab. Novi ambasador bo postal Donald Yamamoto, dosedanji namestnik generalnega sekretarja ZDA za afriške zadeve, ki si je razkosano deželo ogledal v preteklih dneh.

Evo Morales, vodja stranke Gibanje za socializem, bo lahko kandidiral še za četrti predsedniški mandat na volitvah v Boliviji januarja naslednje leto, je sporočilo bolivijsko vrhovno volilno sodišče in potrdilo še ostalih osem kandidatov. Morales je prvič postal predsednik leta 2006, potem ko so leta 2009 spremenili ustavno omejitev o največ dveh predsedniških mandatih na posameznika, pa še dvakrat. Ko je izpolnil kvoto, je njegova stranka predlagala povišanje ustavne omejitve kandidiranja na tri mandate, vendar so volivci na referendumu leta 2016 ta predlog zavrnili. Kljub temu je bolivijsko ustavno sodišče decembra lani odstranilo vsakršno ustavno omejitev ponovnega kandidiranja. Nasprotniki odločitve sodišča glede kandidature Moralesa za prihodnji četrtek napovedujejo splošno stavko.

Hrvaška bo imela prihodnji teden v Marakešu dve delegaciji. Uradni predstavnik Republike Hrvaške pri sprejemu globalnega dogovora Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah bo notranji minister Davor Božinović. Njegovemu sodelovanju pa bo nasprotovala tričlanska odprava predstavnikov hrvaških domoljubov. Organiziranju protestov in tiskovnih konferenc, ki nasprotujejo dogovoru, bo načeloval poslanec iz stranke Hrast Hrvoje Zekanović, pomagala pa mu bosta predstavnika iz iniciative Hrvatski bedem. Ob napovedi potovanja v Marakeš je Zekanović opozoril, da o globalnem dogovoru niso razpravljali v parlamentu in da bi se Hrvaška morala zgledovati po Italiji, Češki, Slovaški, Madžarski in drugih državah, ki zavračajo dogovor.

Pred stavbo Gospodarske zbornice Slovenije se je odvil protest “Za višje plače” v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in konfederacije Pergam. Pridružili so se jim še konfederacija sindikatov javnega sektorja ter sindikalne centrale Neodvisnost, KS 90 in Alternativa. Protestniki so izrazili podporo predlogu o zvišanju minimalnih plač in izključitev dodatkov iz nje, najbolj pa jih je zmotilo napovedovanje delodajalcev, da bodo izstopili iz pogajanj na vseh ravneh socialnega dialoga in odpovedali kolektivne pogodbe. Sindikati še opozarjajo na več razsežnosti prenizkih plač zaposlenih v zasebnem sektorju. Shod in sindikalne zahteve opiše Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.

Izjava