OFF škotskemu referendumu

Aktualno-politična novica
23. 11. 2022 - 15.00
 / OFF

O škotskem "NE" neodvisnosti in evropskih posledicah škotskega referenduma.
 / 19. 9. 2014

Britansko vrhovno sodišče je odločilo, da Škotska ne more razpisati referenduma o samostojnosti brez dovoljenja britanske vlade. Škotska premierka Nicola Sturgeon, ki si prizadeva za škotsko samostojnost, je že v začetku leta oznanila, da načrtuje referendum, a da ga bodo izvedli le, če bo zakonit in mednarodno priznan. Premierka Sturgeon je za datum referenduma že razglasila 19. oktober prihodnje leto. Vendar je v primeru sodbe, po kateri mora dobiti privoljenje Westminstra, Sturgeon že napovedala razpis referenduma sočasno z naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene za leto 2026. Na referendumu bi Škoti že drugič v manj kot desetih letih odločali o svoji prihodnosti v Združenem kraljestvu. Leta 2014 je 55 odstotkov volivcev odločilo, da so za obstanek v Združenem kraljestvu.

Jair Bolsonaro poražen na brazilskih predsedniških volitvah
 / 31. 10. 2022

Liberalna stranka, pri kateri je kandidiral Jair Bolsonaro, je vložila pritožbo na rezultat predsedniških volitev v Braziliji. Odhajajoči predsednik Bolsonaro je na volitvah za las izgubil proti Lúli da Sílvi, ki je prejel 50,9 odstotka glasov. Bolsonaro trdi, da so našli motnje pri večini elektronskih napravah za glasovanje v drugem krogu volitev, in zahteva, da se glasove, oddane prek teh naprav, razveljavi. Bolsonaro in njegova stranka sicer že več let trdita, da prihaja do napak pri elektronskem glasovanju, a glede tega ni dokazov. Ker se pritožba nanaša na drugi krog volitev, je predsednik volilnega sodišča Alexandre de Moraes že dejal, da mora Bolsonarova koalicija dopolniti pritožbo tako, da bo vključevala tudi prvi krog volitev. V nasprotnem primeru bo pritožba zavržena. Vrhovno sodišče je sicer zmago Lule že uradno potrdilo.

Pogodba med Geoplinom in alžirskim Sonatrachom ter vpliv na oskrbo s plinom
 / 16. 11. 2022

Evropska komisija je predstavila predlog o omejevanju cen zemeljskega plina na nizozemskem Title Transfer Facilityju, ki je glavno evropsko središče za trgovanje s plinom. V četrtek bodo o tem v Bruslju razpravljali tudi ministri za energetiko držav članic Unije, a so mnoge države članice že izrazile nezadovoljstvo s predlagano najvišjo ceno. Tako imenovana cenovna kapica bo lahko, če bosta izpolnjena dva pogoja, uveljavljena za leto dni. Najprej bi morala cena plina na TTF-ju več kot dva tedna zapored presegati 275 evrov na megavatno uro. Poleg tega bi morala razlika med ceno zemeljskega plina na nizozemski borzi za več kot 58 evrov preseči ceno utekočinjenega zemeljskega plina na globalnih trgih. Ob izpolnitvi obeh pogojev bi ceno plina na nizozemski borzi zamrznili na največ 275 evrov na megavatno uro. Cenovna kapica se bo nanašala zgolj na posle, ki se sklepajo za mesec vnaprej, ne pa na dnevne posle. Tako bo lahko uveljavljena le dobra petina vseh plinskih poslov na nizozemski borzi. Poleg tega je uvedba kapice po trenutnem predlogu komisije odvisna od globalnih cen plina. Če bodo tudi te visoke, razlika do cene plina na nizozemski borzi ne bo dovolj velika, da bi ukrep sploh začel veljati. Trenutno je borzna cena plina pod 120 evri na megavatno uro, avgusta, ko je bila najvišja, pa je presegla 340 evrov na megavatno uro. Grški minister za okolje in energetiko Kostas Skrekas je na predlog komisije že komentiral, da je kapica postavljena previsoko in da si na dolgi rok nihče ne more privoščiti kupovati plina po takšni ceni.

Beograjsko sodišče je izločilo ključni dokaz v primeru Jóvanjica – veliki farmi marihuane, ki naj bi uživala zaščito srbskih varnostnih organov. Sodišče je na predlog obrambe odločilo, da se iz postopka izloči dokaze, pridobljene v policijski preiskavi farme. Med temi dokazi je po trditvah policijskega inšpektorja več kot 660 kilogramov marihuane. Sodišče je ugotovilo, da je bil nalog za preiskavo legalen, njena izvedba pa ne, saj pri njej ni bil prisoten obtoženi Predrag Kolúvija ali njegov odvetnik.

Prizivno sodišče v Kišinjévu je razsodilo, da se mora Mednarodno kišinjevsko letališče vrniti v državno last. Letališče je bilo leta 2013 prenešeno na podjetje Avia Invest v okviru javno-zasebnega partnerstva. Iz ozadja je Avio Invest vodil oligarh Ilan Shor. Koncesijo je na zadnji dan mandata podelila prehodna vlada Iuria Leance, ta se je zato znašel tudi v preiskavah o morebitni korupciji. Podjetje naj bi letališče upravljalo 49 let in v njegovo modernizacijo investiralo 250 milijonov evrov. Leta 2019 je moldavski parlament vladi naročil, naj zaradi nespoštovanja teh pogodbenih obveznosti pogodbo razveljavi, kar je danes potrdilo tudi sodišče. 

Palestinski akademik in aktivist Azzam Tamimi se je pridružil tožbi proti izraelski družbi NSO Group, ki je znana predvsem po svoji vohunski programski opremi Pégasus. Azzam Tamimi se je pridružil trem drugim aktivistom v Združenem kraljestvu, ki so vložili tožbo proti Saudovi Arabiji, Združenim arabskim emiratom in družbi NSO, v kateri trdijo, da so državne oblasti s pomočjo Pegasusa nad njimi izvajale vohunski nadzor. Tamimijevi odvetniki trdijo, da je bil Pegasus med leti 2018 in 2021 večkrat uporabljen na Tamimijevem telefonu. Medtem je bil Tamimi med drugim v stiku tudi s savdskim novinarjem Džamálom Hašókdžijem, ki so ga lani leta 2018 umorili agenti savdske vlade.

Kitajska in Japonska nadaljujeta pogovore o sporih na morju, odnosu do Tajvana ter sporov glede ozemlja. Po tem, ko sta se prejšnji teden na vrhu azijsko-pacifiške ekonomske zveze srečala japonski premier Fumio Kišida in kitajski predsednik Ši Džinping, so se v torek virtualno srečali še diplomatski predstavniki obeh držav. Vsaka država problematizira akcije druge države na nenaseljenih otokih Senkaku v Vzhodnem kitajskem morju, ki sicer pripadajo Japonski, lasti pa si jih tudi Kitajska. Državi sta se strinjali, da bosta obalni straži obeh sodelovali pri preprečevanju kriminala na morju in da bosta vzpostavili direktno telefonsko linijo med obrambnima ministroma. Srečanje Šija in Kišide je sicer prvo srečanje voditeljev Japonske in Kitajske v treh letih.

Pravni in matematični vidik lokalnih volitev
 / 17. 11. 2022

V občini Gorje se je kandidat za župana Janez Poklukar pritožil nad izidi lokalnih volitev. Minister za zdravje v prejšnji vladi je v nedeljo za las izgubil bitko za župana občine Gorje, volilni komisiji pa je po poročanju portala N1 podal pritožbo, v kateri zahteva razveljavitev prvega kroga volitev. V občini Gorje so sicer 24 glasovnic označili za neveljavne, trenutni župan Peter Torkar je osvojil 824 glasov, Poklukar pa 803. Poklukar razlogov za pritožbo ni delil z javnostjo, komisija pa ima do četrtka čas, da o njej presodi. S presojo je pričela že danes.

Vlogo za ponovno štetje glasov je podala tudi Lista za Posočje – Bovec, za katero stoji kandidat Kristjan Omerović. Osvojil je 31,7 odstotka, trenutni župan Valter Mlekuž, sicer član Socialnih demokratov, pa 50,7 odstotka glasov. Vseh glasov je bilo 1532, Mlekuž pa je prejel 776. Če bi prejel 10 glasov manj, torej ne bi osvojil absolutne večine, potrebne za zmago.

Državni zbor je potrdil državni proračun za naslednji dve leti. Proračun za leto 2023 je bil sicer sprejet že novembra 2021, a je trenutna vlada predlagala, da se poveča za 25 odstotkov. Državni odhodki v letu 2023 bodo predvidoma znašali 16,69 milijarde evrov, kar je največ do zdaj, predvsem zaradi rezerve, iz katere je predvideno financiranje ukrepov za blaženje posledic energetske krize. V letu 2024 bodo odhodki nekoliko nižji, saj vlada pričakuje umiritev energetske krize in z njo inflacije.

OFF sta pripravila vajenka Lea in Blaž.

Vir slike: flickr, commercial commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.